NLB

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 13. 06. 2014 Stran: 9

Medtem ko so banke upnice na številne hčerinske družbe Perutnine Ptuj že vpisale zastavne pravice, revizorji družbe Deloitte in bančni pooblaščenec še vedno čakajo, da jim predsednik uprave ptujske družbe Roman Glaser dovoli začeti delo.

Uprava Perutnine Ptuj pod vodstvom Romana Glaserja je v zadnjih dneh za zavarovanje skoraj sto milijonov evrov bančnih posojil zastavila domala vse premoženje ptujske družbe, skupaj z vsemi ključnimi hčerinskimi podjetji.

Še vedno pa so banke praktično brez nadzora nad poslovanjem ptujske skupine, saj Glaser še vedno ni podpisal pogodbe s pooblaščencem bank Tiborjem Šimonko, ki naj bi bedel nad prestrukturiranjem ptujske skupine. Glaser bi mu moral po neuradnih informacijah omogočiti tudi popoln dostop do pogodb in podrobnejših podatkov o poslovanju. Glaser zatrjuje, da so mu banke osnutek pogodbe poslale šele minuli teden, in dodaja, da bo po njegovih pričakovanjih Šimonka delo začel opravljati prihodnji teden.

Menedžerji ne dajo svojih delnic

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja,U.Č. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 10. 06. 2014 Stran: 8

Zakon o bančništvu Junija še ena obravnava - V bankah skrivnostni o pravnih mnenjih in morebitnih tožbah zoper izredne ukrepe

Ljubljana - Pričakovanja, da bi lahko ustavno sodišče o spornih členih zakona o bančništvu odločilo še pred sodnimi počitnicami, so vse bolj negotova. Na ustavnem sodišču junija napovedujejo še eno obravnavo tega zakona, kdaj bo sprejeta odločitev, pa ne morejo napovedati.

Na ustavno sodišče je v zadnjem obdobju prispelo kar nekaj zadev, ki zahtevajo prednostno obravnavo. Prav ta mesec bo ustavne sodnike zaposlovalo vprašanje o primernosti predvidenega julijskega datuma za državnozborske volitve.

Medtem je čedalje več tudi pobud za presojo ustavnosti nekaterih členov zakona o bančništvu, ki so v okviru sanacije bank omogočili izbris obveznosti bank do lastnikov podrejenih finančnih instrumentov in razlastitev delničarjev.

Že 13 pobud

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 05. 2014 Stran: 9

Pivovarna Laško Peter Groznik odstopil z mesta predsednika nadzornega sveta -Dušan Zorko ubranil svoj položaj

Ljubljana - Vse kaze, da je predsedniku uprave Pivovarne Laško Dušanu Zorku uspelo ubraniti svoj položaj v upravi, saj je Peter Groznik včeraj odstopil kot predsednik NS Pivovarne Laško, njegovo vodenje pa je prevzel Goran Brankovič.

Čeprav je o morebitnih kadrovskih spremembah v Pivovarni Laško vse potihnilo že pred dobrim mesecem dni, vse kaže, da je bilo zatišje pred včerajšnjo sejo NS v Laškem le začasno. Odnosi v skupini so namreč že dolgo časa v senci spopada med upravo m ne-, katerimi nadzorniki, ki naj bi si želeli sprememb v vrhu skupine. Zorkovega odhoda naj bi si želela predvsem član uprave Gorenja Peter Groznik in član uprave Interenerga Jože Bajuk, ne pa tudi preostali trije člani, to so predstavnik kapitala Goran Brankovič ter predstavnika delavcev Dragica Cepin in Bojan Cizej.

Da je bilo zatišje le začasno, je moč razbrati tudi iz javnega pisma, ki so ga mali delničarji Pivovarne Laško v ponedeljek naslovili na NS. V pismu med drugim napovedujejo, da bodo na skupščini zahtevali razpravo o delovanju nekaterih članov NS pivovarne, zahtevajo tudi, da se NS javno opredeli do govoric o svojem delovanju.

Bliskovita rošada

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 05. 2014 Stran: 9

Pivovarna Uprava si želi predstavnika DUTB, a bo treba počakati do skupščine

Ljubljana - Nadzorniki Pivovarne Laško, vodi jih član uprave Gorenja Peter Groznik, se bodo na današnji seji seznanili tudi s predlogi kandidatov za novega nadzornika pivovarne, o katerem bodo delničarji odločali na prihajajoči skupščini.

Današnja seja NS Pivovarne Laško bo obarvana »skupščinsko«, saj bodo nadzorniki obravnavali najmanj eno temo, povezano s prihajajočo skupščino. Prva je odločanje o novem nadzorniku, ki naj bi zapolnil prazno mesto v NS po de cembrskem odstopu člana uprave Droge Kolinske Enza Smrekarja.

Predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko je v nedavnem pogovoru za Delo izrazil pričakovanje, da bo svojega člana v nadzornem svetu dobila nova največja posamična lastnica skupine, Družba za upravljanje slabih terjatev bank (DUTB), vendar velja spomniti tudi, da na skupščinah pivovarne pri odločanju o novih nadzor nikih radi predlagajo nasprotne predloge. Vprašanje je zlasti, ali bo svojega kandidata za nadzornika predlagala NLB, ki bo po novem bedela tudi nad prestrukturiranjem pivovarne.

Mali delničarji hočejo pojasnila

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 05. 2014 Stran: 8

Založništvo

Lastnik Učil Intemational Srečko Mrvar še vedno ni poravnal kupnine za večinski delež MK Založbe in priglasil koncentracije pri Agenciji za varstvo konkurence. Vse bolj se krepijo indici, da se v nakup največjega slovenskega založnika ni podal sam.

Mesec dni po tistem, ko je Srečko Mrvar na dražbi kupil 5l-odstotni delež Mladinske knjige (MK) Založbe, njegova Učila Intemational Abanki Vipi in Novi Ljubljanski banki (NLB) še vedno niso poravnala pet milijonov evrov kupnine. Prav tako tržiški založnik Agenciji za varstvo konkurence (AVK) sploh ni priglasil koncentracije, čeprav je Mrvar napovedoval, da bo to storil nemudoma po dražbi.

Zakaj še ni priglasil koncentracije in plačal kupnine, ni znano, saj Mrvar za pojasnila ni bil dosegljiv. Že po dražbi, na kateri je premagal litovskega založnika Alma Littera, pa je zatrjeval, da ima sredstva za nakup MK Založbe zagotovljena od oktobra lani. Tedaj so banke za večinski delež MK Založbe zahtevale še 11 milijonov evrov, poleg NLB in Abanke pa je pri prodaji takrat sodelovala tudi banka Hypo.

Medij: Manager Avtorji: L. J. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Osebne naložbe Datum: 06. 05. 2014 Stran: 6

KOLEKTOR

Stojan Petric v zadnjem času krepi dejavnosti v skupini Kolektor tako z nakupi kot s prodajami. Z nakupom novogoriške Letrike bi Kolektor dopolnil proizvodnjo sestavnih delov za elektronaprave za avtomobile in druga prevozna sredstva.

Kolektor je s 17-odstotnim deležem že največji lastnik Letrike, zdaj pa se poteguje še za nakup 53-odstotnega deleža, ki ga prodajajo Slovenska odškodninska družba, Modra zavarovalnica, NLB in celjska družba CBH v stečaju. Toda z nezavezujočo ponudbo 30,5 evra za delnico so Idrijčani izzvali bes malih delničarjev, ki so pozvali organe pregona, vključno z nacionalnim preiskovalnim uradom, naj preprečijo oškodovanje malih delničarjev in državnega proračuna. Argument za ta očitek je dejstvo, da je borzna cena Letrike po objavi sklepa o prodaji poskočila za več kot sto odstotkov in se giblje nad 40 evri. Za nakup Letrike menda ne manjka interesentov, med njimi sta tudi nemška skupina Mahle in korporacija Bosch, ki že sodeluje z Letriko Bovec.

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 29. 04. 2014 Stran: 7

Uprava Banke Celje predlaga, naj imetniki podrejenih obveznic obdržijo vsaj 40 odstotkov premoženja. Mali delničarji zahtevajo odgovor o upravičenosti razlastitve

"Ker je bila dokapitalizacija banke s strani privatnih investitorjev neuspešna, bo banko dokapitalizirala država, ki za to potrebuje dovoljenje Evropske komisije. Zato se bodo nemudoma pričeli postopki za pridobitev dovoljenja za državno pomoč," pravijo v Banki Slovenije. "Ker bo v tem primeru šlo za dokapitalizacijo z javnimi sredstvi, bodo morala biti upoštevana vsa pravila glede državnih pomoči, vključno s tistim, da morajo biti pred dokapitalizacijo s strani države vse izgube banke najprej pokrite v breme delničarjev in imetnikov podrejenih ter hibridnih instrumentov. Odločitev, v kakšnem obsegu bodo izbrisani' hibridni in podrejeni kapitalski instrumenti, je zato odvisna od ocene vrednosti sredstev te banke," so pisno odgovorili v Banki Slovenije na naše vprašanje, ali bo tudi za Banko Celje veljalo enako "striženje" lastnikov kot pri NLB in NKBM.

Uprava Banke Celje namreč predlaga, naj imetniki podrejenih obveznic obdržijo vsaj 40 odstotkov premoženja, toda odločitev o tem je odvisna od Banke Slovenije. Banka Celje je preteklo leto zaključila s komaj 2,5-odstotno kapitalsko ustreznostjo, količnik temeljnega kapitala pa je bil celo samo 1,79 odstotka (namesto zakonsko določenih minimalno 8 oziroma 6 odstotkov). Glede prenosa slabih terjatev na slabo banko pojasnjujejo, da bodo ti postopki in tudi rekapitalizacija banke "izvedeni po prejemu in v skladu z odločbo Evropske komisije in odredbo Banke Slovenije. Po naših informacijah postopek pri Evropski komisiji, ki presoja zahtevek za državno pomoč, traja predvidoma 60 dni". Do roka, ki se je iztekel minuli petek, nihče od povabljenih investitorjev ni vplačal novih delnic Banke Celje, ki potrebuje 160 milijonov svežega denarja.

Medij: Delo Avtorji: Piano Brane,Tekavec Vanja,Gole Nejc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 26. 04. 2014 Stran: 3

Bančništvo Šimnic: Združitev Abanke in Banke Celje lahko privede do sinergij, a tudi do trenj -Abanka čaka na odobritev prestrukturiranja

Ljubljana - Neuspešna dokapitalizacija ne vpliva na tekoče poslovanje banke, ki bo komitentom še naprej zagotavljala nemoten bančni servis, pravijo v Banki Celje. Najverjetneje bo sledila nacionalizacija Banke Celje, združitev z Abanko in nato prodaja banke.

Tuji revizorji so v stresnih testih Banke Celje po neugodnem scenariju ugotovili za 388 milijonov evrov kapitalskega primanjkljaja, zato je Banka Slovenije dala banki šest mesecev časa za povečanje kapitala s sredstvi zasebnih vlagateljev. A čeprav je centralna banka prvi rok za dokapitalizacijo celjske banke določila za 30. junij, je zaradi slabšanja kapitalske ustreznosti rok za dokapitalizacijo z zasebnimi viri banki preložila na včeraj.

Skupščina je predlog uprave po 160-milijonski dokapitalizaciji kljub nasprotovanju malih delničarjev, ki še vedno dvomijo o ustreznosti stresnih testov banke in oceni njene kapitalske ustreznosti, potrdila. Čudili so se tudi kratkemu roku za povečanje kapitala, saj je bila možnost odprta le od 15. do 25. aprila, zato ni bilo mogoče pričakovati, da bi sedanji delničarji, imetniki podrejenih kapitalskih instrumentov ali drugi vlagatelji v tem času vplačali vse delnice.

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož,Svenšek Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 04. 2014 Stran: 7

Sanacija bank

Zgodba o striženju lastnikov podrejenih obveznic slovenskih bank je nova potencialna javnofinančna mina. Ali se bo sprožila, bo odvisno od ustavnega sodišča, ki ga čaka ena od težjih odločitev.

Sanacija bank bo državo v prihodnjih mesecih morda stala še dodatne pol milijarde evrov.

Na mizi ustavnega sodišča je namreč več kot deset zahtev in pobud za oceno ustavnosti določb zakona o bančništvu, ki je »ostrigel« lastnike podrejenih obveznic saniranih bank. Vložili so jih predstavniki malih delničarjev, državni svet, nekatere finančne družbe in fizične osebe, med drugim tudi zlati olimpijec Primož Kozmus, ki je »nasedel« v obveznicah Abanke. Če bo ustavno sodišče, ki je vse prispele pobude združilo v enotni postopek, presodilo, da je država s striženjem poteptala ustavne pravice podrejencev, bo moral novonastalo luknjo v skrajnem primeru v celoti pokriti državni proračun. Hkrati pa se bo med ministrstvom za finance, Banko Slovenije in evropsko komisijo začelo tudi razčiščevanje odgovornosti in iskanje krivca.

Medij: Delo Avtorji: Stergar Aleš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Mnenja Datum: 17. 04. 2014 Stran: 5

Nadzorniki in poslovodstvo Telekoma Slovenije so prejšnji teden sicer opravili vsebinsko razpravo o konsolidiranem letnem poročilu za leto 2013, objavo dokumenta pa so zamaknili za štirinajst dni. V tem času bo poslovodstvo določilo bilančni dobiček. In posledično višino dividende.

Letno poročilo bo Telekom Slovenije objavil 24. aprila. Natančno dan prej, 23. aprila, se bo iztekel rok, ki ga imajo potencialni kupci, da oddajo izjavo o interesu. Se bo o dividendi odločalo po tem, ko se bo videlo, koga Telekom Slovenije v resnici zanima? Ko bo jasno, kako bo v prodajnem postopku nastopil nemški velikan, Deutsche Telekom: neposredno, prek madžarske ali prek hrvaške hčerinske družbe?

Med drugimi možnimi kupci iz dejavnosti ima večina takšne ali drugačne zadržke. Predvsem pa je slovenski trg razvit in visokega donosa tudi tujemu lastniku ne bo prinesel. Telenor išče priložnosti v Aziji, Telefonica na špansko govorečih južnoameriških trgih, avstrijski Telekom je na slovenskem trgu že navzoč s Simobilom, ki bi ga ob vstopu v TS moral prodati. Podobna prodaja bi kupca iz nemške družine čakala v Makedoniji, kjer bi moral prodati operaterja, ki se, odkar je v lasti TS, imenuje One, pred tem pa Cosmofon. In je bil v lasti grškega telekoma, ki gaje kupil nemški. Drugi evropski telekomi, ki so dolgoročnejši lastniki z manj odprtimi denarnicami, imajo delo sami s sabo, za ruske kupce pa se vrata zaradi ukrajinske krize pripirajo. Na drugi strani je sistem delovanja finančnih skladov znan: družbo kupijo, jo očistijo in z dobičkom prodajo. A telekomunikacije prav blaznih dobičkov ne omogočajo več. Dejavnost se pač stara.