NLB
Kmalu prevzemna ponudba za Letriko
Medij: Primorske novice Avtorji: S. R. Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 12. 09. 2014 Stran: 4
Mahle tudi za preostale delnice ponuja po 67,10 evra
Nemški Mahle, ki je že lastnik dobrih 85 odstotkov Letrike, je objavil prevzemno namero za odkup preostalih delnic šempetrske družbe. Prevzemno ponudbo je pričakovati najkasneje v začetku oktobra, cena za delnico pa bo 67,10 evra. Toliko so Nemci doslej plačali vsem prodajalcem.
ŠEMPETER PRI GORICI ► Mahlejeva hčerinska družba Mahle Holding Austria bo prevzemno namero objavila najkasneje v 30 in ne prej kot v 10 dneh. O prevzemni nameri za preostali delež so Nemci že obvestili agencijo za trg vrednostnih papirjev, agencijo za varstvo konkurence ter upravo in delavce Letrike.
Mahle je junija najprej od konzorcija prodajalcev - sestavljali so ga Modra zavarovalnica, NLB, SDH, DUTB in Triglav skladi - kupil slabih 54 odstotkov Letrike, nato pa julija od Kolektorja pridobil še 20 odstotkov. Konec avgusta je pridobil še nekaj manj kot sedem odstotkov šempetrskega podjetja.
Razlaščenci terjajo odgovornost NLB
Medij: Večer Avtorji: Jager Vasja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 11. 09. 2014 Stran: 2
Medtem ko se vedno ni znano, kako so tuji ocenjevalci izračunali luknjo v državnih bankah, se ljudje, ki so zaradi spornih dokapitalizacij ostali brez svojih vložkov, obračajo na sodišča in organe pregona
Trinajst pobud za presojo ustavnosti. Tožbe zoper Banko Slovenije (BS) in zoper NLB zaradi sklepov o dokapitalizaciji. Ovadba vodstva NLB zaradi zlorabe položaja. Ter napovedi novih postopkov, s katerimi bodo nekdanji mali delničarji in imetniki obveznic državnih bank skušali dobiti nazaj, kar jim je odvzela dokapitalizacija državnih bank lansko jesen. To so zdaj konkretne posledice razlastitev, ki jih je v imenu dokapitalizacije prinesla zadnja sprememba zakona o bančništvu, kjer so imeli ključno vlogo predstavniki Evropske komisije.
Velike igre Bruslja in Ljubljane
Medij: Večer Avtorji: Jager Vasja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 10. 09. 2014 Stran: 2
Kako je okoli tisoč Slovencev v imenu dokapitalizacije državnih bank ostalo brez 61 milijonov: razkrivamo pravočasna opozorila tudi domačih pravnikov, kijih Bruselj in vlada Alenke Bratušek, ki seji obeta služba komisarke, nista slišala
Lansko zimo sprejeti zakon o bančništvu, na podlagi katerega je država v NLB, NKBM in Abanki razlastila imetnike podrejenih obveznic, je že od svojega nastanka tarča ostrih kritik. Da je izbris v nasprotju s slovenskimi predpisi, so neposredno po objavi zakona opozorili pravna služba državnega zbora, Združenje bank Slovenije in nekdanji predsednik ustavnega sodišča Janez Čebulj v mnenju, ki ga je izdelal za državni svet. Ministrstvo za finance in Banka Slovenije sta že med oblikovanjem zakona razpolagala z ekspertizama Inštituta za primerjalno pravo in mednarodno priznane pravne pisarne Clifford Chance, ki sta opozorila, da je razlastitev imetnikov podrejenih obveznic v NLB neustavna in tudi ekonomsko neupravičena. A uradniki Evropske komisije, ki so napisali ključna določila zakona, teh opozoril niso upoštevali.
Grob poseg v lastninsko pravico
Mali delničarji zdravilišča Thermana zaradi načrtovane razlastitve na okopih
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 09. 09. 2014 Stran: 8
TURIZEM
Mali delničarji Thermane se bodo očitno do zadnjega borili proti razlastitvi. Dokapitalizacije, prek katere bi banke prevzele lastništvo, ne nameravajo podpreti. Družba po njihovem mnenju namreč sploh ni insolventna, cena dokapitalizacijske delnice pa je občutno prenizka.
Usoda Thermane, ki jo je 75-milijonska naložba v nov turistično-zdraviliški kompleks pripeljala do roba stečaja, je, kot kaže, v rokah sedanjih lastnikov in bančnih upnic. Banke bodo morale namreč v kapital Thermane pretvoriti do 16 milijonov evrov terjatev, še pred tem pa bodo dokapitalizacijo na skupščini morali podpreti lastniki.
O dokapitalizaciji bi morali delničarji odločati na četrtkovi skupščini. Toda uprava Thermane je skupščino tik pred zdajci preklicala in za 24. septembra sklicala novo z identičnim dnevnim redom. Uradno so se za to v družbi odločili, ker se četrtkove skupščine niso nameravali udeležiti vsi delničarji, zaradi česar sklepi ne bi bili veljavno sprejeti. Toda tudi razpleta prestavljene skupščine za zdaj še ni mogoče napovedati. Mali delničarji, ki imajo v lasti okoli 16 odstotkov delnic in ki jih zastopa odvetnik Borut Soklič, dokapitalizacije namreč ne nameravajo podpreti, na skupščini pred dobrim tednom dni pa so zahtevali številna pojasnila uprave in napovedali vložitev več izpodbojnih tožb. »Predloga za dokapitalizacijo ne bomo potrdili. Zahtevali smo cenitveno poročilo, na podlagi katerega je bilo ugotovljeno, da je družba insolventna, vendar nam ga uprava ni želela razkriti,« je včeraj pojasnil Soklič. Po ocenah Sokliča, ki med drugim zastopa tudi bivšega direktorja Thermane, je lanska izguba previsoko prikazana in ne kaže dejanskega stanja. »Cenitev nepremičnin je opravil isti cenilec kot pred dvema letoma, pri čemer je sedanje vrednotenje polovico nižje od prejšnjega,« opozarja.
"Obvezničarji" kot poskusni zajci
Medij: Večer Avtorji: Jager Vasja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 09. 09. 2014 Stran: 4
Da bi Evropska komisija preizkusila meje pravnega okvira, ki bo od 2016. dalje temelj evropske bančne unije, je izsilila odpis podrejenih obveznic NLB
Na zahtevo Bruslja je slovenska država lansko jesen spremenila zakon o bančništvu in si prisvojila za 440 milijonov evrov premoženja, ki so ga v državne banke naložili ljudje, ki so kupovali njihove obveznice. Med njimi so tudi imetniki podrejenih obveznic NLB26, ki so ostali brez skupno 61,42 milijona evrov, čeprav za njihov izbris ni bilo ustrezne pravne podlage. Toda Evropska komisija je želela svoj slovenski eksperiment za vsako ceno speljati do konca, kar kažejo tudi elektronska sporočila, v katerih so njeni uradniki stiskali ministrstvo za finance.
Na plečih državljanov
Temeljni projekt pri nadaljnji integraciji Evrope je vzpostavitev bančne unije, v kateri bodo od 4. novembra dalje ključne pristojnosti regulacije bank evroobmočja prešle na enotni sistem nadzora (SSM). Med načeli, po katerih bo ta deloval, bo tudi nov način reševanja bančnega sistema, tako imenovani bail-in, v katerem nosijo stroške sanacije bank najprej njihovi lastniki in vlagatelji, šele potem se bremena prevalijo na državne proračune. Daleč najbolj radikalno različico tega koncepta je Bruselj prvič preizkusil na plečih okoli tisoč slovenskih državljanov in državljank, ki so kupili obveznice NLB26.
Maksima Holding posluje prek računov v Avstriji
Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 04. 09. 2014 Stran: 7
HOLDINGI
Maksima Holding, prek katere je Igor Bavčar obvladoval delež v Istrabenzu, zadnjih nekaj let zgolj životari. Še več, ker ima vse bančne račune v Sloveniji blokirane, posluje prek transakcij skih računov v Lipnici in Borovljah v Avstriji. Čeprav je težko reči, da Maksima Holding zadnjih nekaj let dejansko posluje, saj se ukvarja zgolj s sodnimi postopki in je bolj ali manj namenjena le še plačevanju odvetnikov, vodstva in nadzornikov.
Eden od manjšinskih lastnikov Borut Soklič, s katerim so v Maksimi Holding zaradi po njihovem mnenju spornih odvetniških storitev v več sporih na sodišču, je prepričan, da je družba že dlje insolventna. Vodstvo družbe vztraja pri nasprotnem, sredstva, kolikor jih je še ostalo, pa medtem kopnijo.
Banke dobile vzvod za razlastitev Romana Glaserja
Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož,Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 02. 09. 2014 Stran: 8
Podjetja
Delničarji Holdinga PMP, ki ga obvladujejo menedžerji Perutnine Ptuj, so pred dnevi pristali na vpis zastavnih pravic bank na desetih odstotkih delnic Perutnine. Krogu Romana Glaserja se pred novimi pogovori z bankami tako oži manevrski prostor.
Banke upnice Perutnine Ptuj so konec prejšnjega še zožile obroč okoli njenega prvega moža Romana Glaserja.
Zavarovanja za skoraj 82 milijonov evrov posojil do Perutnine jim je namreč zdaj uspelo vpisati tudi na desetodstotnem paketu delnic družbe, ki je v lasti Holdinga PMP. Tega lastniško obvladujejo menedžerji Perutnine na čelu z Glaserjem, ki ima v njem skoraj 17- odstotni delež. Vpis zavarovanj na delnicah Perutnine v lasti Holdinga PMP so banke zahtevale že v sporazumu o reprogramu posojil, ki so ga s Perutnino podpisale sredi aprila, a mu je na junijski skupščini nasprotovala večina delničarjev Holdinga PMP. Skoraj tri mesece je bilo drugače. Jeziček na tehtnici je na stran bank nagnilo podjetje Univit v stečaju, ki mu je Perutnina pred leti odobrila zdaj sporna poroštva.
Zapleti pri vpisu dokapitalizacije NLB
Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja,Gole Nejc Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 23. 08. 2014 Stran: 1
Sanacija banke Mali delničar se je pritožil na vpis v sodni register
Ljubljana - Osem mesecev po sprejetju ukrepov za sanacijo bank je vpis decembrske dokapitalizacije NLB in izbrisa njenih prejšnjih delničarjev v sodni register še vedno negotov. Mali delničar banke F. P. se je na vpis sprejetih sklepov že drugič pritožil, vse to pa sproža vprašanja o delniških pravicah, ki jih je v tem času kot edina lastnica izvajala država.
V Delu smo razkrili, da seje nekdanji delničar NLB F. P. na vpis sklepa o povečanju kapitala in sprememb statuta NLB, ki ga je v ukrepih za sanacijo bank 18. decembra lani sprejela Banka Slovenije (BS), pritožil. V pritožbi je navajal, da vpis ni predvidel predhodnega znižanja osnovnega kapitala banke na nič, kar naj bi bil temelj za izbris delničarjev, poleg tega BS ni predložila vseh listin, ki so podlaga za tak Vpis. Pri zadnjem naj bi šlo za podrobnosti o metodologiji stresnih testov in pregleda aktive banke.
Iz dokumentov, ki smo jih pridobili v uredništvu, je mogoče ugotoviti, da je višje sodišče pritožbi 23. junija ugodilo v obeh točkah. Čeprav je predlagatelj,' torej BS, popravil le sklep o spremembi kapitala, je okrožno sodišče 2. julija sklep spet vpisalo. A izbrisani delničar F. P. se je tudi na ta vpis pritožil, ker po njegovih navedbah še vedno ni priloženih vseh listin, ki so podlaga za izrečen ukrep BS in s tem predlagani vpis sprememb. Sodišče o pritožbi še ni odločilo.
Izbrisana delničarja bosta ovadila upravo NLB
Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 14. 08. 2014 Stran: 8
Podrejene obveznice Vodstvo največje banke je bilo z izbrisom seznanjeno ze septembra lani - Zapleti pri vpisu dokapitalizacije
Ljubljana - Dva izbrisana mala delničarja NLB, ki nočeta biti imenovana, nameravata prek svojega odvetnika specializiranemu državnemu tožilstvu in Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU) naznaniti oziroma ovaditi upravo NLB, ki jo vodi Janko Medja. Menita namreč, da je vodstvo državne banke zlorabilo položaj in ravnalo nevestno.
Iz dokumentacije, ki smo jo pridobili v uredništvu in ki je po naših informacijah tudi del internega spisa ustavnega sodišča pri presojanju določil zakona o bančništvu, je razvidno, da se je zdaj že nekdanji državni sekretar na ministrstvu za finance Mitja Mavko s predstavniki evropske komisije že konec avgusta lani dogovarjal o tem, da bodo breme sanacije bank nosili tudi podrejeni dolžniški instrumenti. Dogovori o tem so torej potekali potem, ko so avgusta lani že veljala evropska pravila, ki so za odobritev državne pomoči bankam zahtevala porazdelitev stroškov reševanja na delničarje in podrejene upnike. Hkrati pa so ti pogovori potekali, preden so bili opravljeni stresni testi ter pregledi bančne aktive naših bank in preden je bil predlagan zakon o bančništvu, ki je »striženje« podrejenih obveznic omogočil.
Rdeča luč mešetarjenju v skupini PSZ
Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 08. 2014 Stran: 8
Imperij Darka Zupanca PSZ mora za sklepanje pogodb dobiti dovoljenje sodišča - DUTB: Lastnikovi osebni interesi pred bankami upnicami
Ljubljana - DUTB sklepa, da Darko Zupane izčrpava skupino PSZ, katere večinski lastnik je, in njene hčerinske družbe »za svoje osebne interese«, in pri tem opozarja na neenakopravno obravnavo upnikov, je razvidno iz sklepa, s katerim sodišče omejuje PSZ razpolaganje z delnicami, nepremičninami in denarjem.
Takšne omejitve je od sodišča zahtevala Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). »Darko Zupane, ki je večinski lastnik skupine PSZ, med drugim opravlja funkcijo predsednika nadzornega sveta, njegova hči je v nadzornem svetu njegova namestnica, nekateri člani družine pa so tudi zaposleni v družbah, ki jih lastniško obvladuje dolžnik. Iz tega je mogoče sklepati, da Darko Zupane posredno obvladuje celotno skupino PSZ ter tako dolžnika in vse njegove hčerinske družbe izčrpava za svoje osebne interese,« je slaba banka zapisala sodišču.
DUTB je namreč navedla, da je Darko Zupane od PSZ prejel 3,8 milijona evrov posojila do vključno leta 2010, leta 2011 še 260.000 evrov posojila in leto kasneje 150.000 evrov kratkoročnega posojila, ki ga »ni nikoli vrnil in ga tudi ne namerava«. V DUTB so ocenili, da je PSZ dobil denar za kredite Zupancu s posojili svojih hčerinskih družb. Leta 2009 je imel PSZ do svojih hčerinskih družb skoraj 11 milijonov evrov dolga, tega pa je menda zmanjšal s prenašanjem kapitalskih deležev hčerinskih podjetij iz holdinga na druga hčerinska podjetja. Meja Šentjur je namreč od PSZ kupila delež v Avtu Celje, ta pa je kupil delež v Meji Šentjur. »Že iz transakcije je razvidno, da ta nima drugega namena kot zmanjševanje zadolženosti matične družbe, saj je prenašanje kapitalske udeležbe iz finančnega holdinga na hčere v nasprotju s poslanstvom matične družbe, prav tako pa je nesmiselno, da ima kmetijsko podjetje delež v trgovcu z avtomobili in obratno,« je DUTB pred sodiščem zagovarjala, da se PSZ omeji razpolaganje z naložbami. Kot so prikazali, je bilo zapletenih transakcij med povezanimi družbami PSZ še več, s čimer so se zapirale obveznosti PSZ do hčerinskih družb, ni pa nastajal denarni tok, iz katerega bi bilo mogoče poplačati bančne kredite.
Zupanc: Korporacijska filozofija







