Novice

Na današnji skupščini delničarjev Delavske Hranilnice je bilo prisotno 79,59 % osnovnega kapitala. Skupščina je podelila razrešnice upravi in nadzornemu svetu, delničarjem izglasovala 12,50 EUR bruto dividende, potrdila izbor revizorja in izvolila člana nadzornega sveta.

Ljubljana, 05. junij 2025

Seznanitev s poročili za poslovno leto 2024

Skupščina se je seznanila z letnim poročilom Skupine Delavska hranilnica in Delavske hranilnice d.d. Ljubljana za poslovno leto 2024, s poročilom nadzornega sveta o delu nadzornega sveta in o preveritvi ter sprejemu letnega poročila Skupine Delavska hranilnica in Delavske hranilnice d.d. Ljubljana za poslovno leto 2024 ter s poročilom o notranjem revidiranju službe notranje revizije v letu 2024 s pozitivnim mnenjem nadzornega sveta. Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je v razpravi spraševal o izpolnjevanju MELR zahtev. Predsednik Uprave Renato Založnik je povedal, da te zaveze MELR, ki bodo veljale 31.12.2025 (vmesne) in 31.12.2026 (končne) Delavska Hranilnica d.d. izpolnjuje že danes in jih je dosegla z lastno akumulacijo kapitala. Glede morebitnih nakupov drugih manjših bank ali hranilnic pa je povedal, da se zaenkrat niso odločili za to, kako bo pa v bodoče pa bo pokazal čas. Je pa Delavska Hranilnica, d.d., na 6. mestu po velikosti v Republiki Sloveniji med 12 bankami in 3 hranilnicami.

Delavska hranilnica brez delavskega so nadzora v Nadzornem svetu

Je pa Rajko Stanković – predsednik Društva MDS v okviru razprave seveda pohvalil poslovne rezultate družbe in njenih zaposlenih in hkrati izrazil začudenje, da Delavska Hranilnica v organih nadzora nima niti 1 predstavnikov delavcev, čeprav zaposluje kar 380 ljudi v 35 enotah in so njen največji lastnik z 42,3 % sindikati. Predsednik uprave je rekel, da tudi oni spodbujajo delavce, da se organizirajo a hkrati opozoril na zelo zahteven postopek licenciranja nadzornikov za banke.

Uprava in nadzorni svet z razrešnico, delničarjem pa 12,50 EUR bruto dividende

Bilančni dobiček za poslovno leto 2024, ugotovljen na dan 31. 12. 2024, znaša 12.135.293,71 EUR.

Skupščina je izglasovala, da se:

• del bilančnega dobička v višini 7.199.762,50 EUR uporabi za izplačilo dividend, kar znaša 12,50 EUR (dvanajst evrov 50/100) bruto na posamezno delnico.
• Preostali del bilančnega dobička v višini 4.935.531,21 EUR pa se prenese v statutarne rezerve.

Dividende se izplačajo dne 20. 6. 2025 imetnikom delnic oz. drugim upravičencem, ki so na presečni dan 19. 6. 2025 v KDD.

Skupščina Delavske hranilnice, d.d., Ljubljana je prav tako podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu za poslovno leto 2024.

Imenovanje revizorja za poslovna leta 2025, 2026 in 2027

Skupščina Delavske hranilnice d.d. Ljubljana je za revidiranje letnega poročila ter za posel dajanja omejenega zagotovila o poročilu o trajnostnosti za poslovna leta 2025, 2026 in 2027 imenovala revizijsko družbo ERNST & YOUNG Revizija, poslovno svetovanje, d.o.o., Dunajska cesta 111, 1000 Ljubljana.

Izvolitev člana nadzornega sveta Delavske hranilnice

Skupščina delničarjev Delavske hranilnice d.d. Ljubljana je ponovno izvolila Janeza Krevsa za člana nadzornega sveta Delavske hranilnice d.d. Ljubljana, za mandatno obdobje štirih (4) let, ki začne teči z 12. 6. 2025.

Janez Krevs je trenutni član nadzornega sveta hranilnice, kjer aktivno deluje kot predsednik komisije za tveganja in član komisije za imenovanja, razvoj in kadre. Diplomiral je na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Po upokojitvi konec leta 2016 je za seboj pustil bogato karierno pot v bančnem sektorju, kjer je v Banki Slovenije opravljal funkcijo pomočnika direktorja splošnega sektorja in svetovalca vodstva, pred tem pa je zasedal vodstvene položaje v SKB banki. S svojimi več kot 40-letnimi izkušnjami v bančništvu funkcijo člana nadzornega sveta v Delavski hranilnici neprekinjeno opravlja od junija 2017.

Določitev plačil članom nadzornega sveta

Prav je skupščina potrdila nove postavke za sejnine in mesečne nadomestilo nadzornikom. 

Letošnje 50. skupščina delničarjev se je udeležilo 76,30 % osnovnega kapitala oz. je bilo zastopano 17.347.858 delnic, pooblaščenca Društva MDS pa sta zastopala 1,78 % prisotnega kapitala. Skupščina se je najprej seznanila z letnim poročilom, odločala je o delitvi bilančnega dobička in je tokrat namenila 2,80 EUR bruto na dividendo. Nato je skupščina podelila razrešnico Upravi in Nadzornemu svetu (NS). Skupščina je tudi izvolila dva člana nadzornega sveta in sicer Andreja Andoljška ter Barbare Cerovšek Zupančič (kot predstavnikov kapitala oz. delničarjev) in se seznanila z odstopom dveh dosedanjih nadzornikov – predstavnikov delavcev. Skupščina je imenovala revizorja za poslovna leta 2025, 2026, 2027 in 2028. Skupščina je tudi podala soglasje skupščine k izčlenitvi dela premoženja prenosne družbe Zavarovalnica Triglav, d.d. na prevzemno družbo Triglav, pokojninska družba, d.d. Vsi predalagani sklepi so bili sprejeti s skoraj 99,9 % večino.

Ljubljana, 03.06.2025

Uspešno poslovanje v letu 2024 in smeli načrti za leto 2025, delničarjem 2,80 EUR dividende, upravi in NS pa razrešnica

Predsednik Uprave Andrej Slapar je predstavil podatke iz revidiranega letnega poročila Skupine Triglav in matične družbe za leto 2024. Skupina Triglav je v letu 2024 presegla načrte in ustvarila 159,0 milijona evrov poslovnega izida pred davki, čisti poslovni izid pa je znašal 131,4 milijona evrov. 

Do leta 2030 ima začrtane strateške ambicije, da podvoji dobiček, občutno poveča obseg poslovanja in obseg sredstev v upravljanju. Uprava in Nadzorni svet Zavarovalnice Triglav sta skupščini delničarjev predlagala in le ta je potrdila izplačilo dividende v višini 2,80 evra bruto na delnico oziroma v skupnem znesku 63,7 milijona evrov, kar trenutno predstavlja 5,71 odstotno dividendno donosnost delnice Triglava. Dividenda bo izplačana 18. junija 2025 tistim, ki bo v delniški knjigi 17. junija 2025. Prav tako je skupščina podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu družbe za preteklo leto.

V letu 2024 je Skupina Triglav dosegla 1,72 milijarde evrov celotnega obsega poslovanja, kar je nad načrtovano vrednostjo okoli 1,6 milijarde evrov. Ob dobrih rezultatih tako v zavarovalni dejavnosti kot pri upravljanju premoženja so na poslovanje dodatno pozitivno vplivale ugodne razmere na finančnih trgih, relativno ugodno škodno dogajanje in enkratni dogodki, predvsem učinki v segmentu Zdravje. Poslovni izid pred obdavčitvijo Skupine je dosegel 159 milijonov evrov, čisti poslovni izid pa 131 milijonov evrov. Kombinirani količnik Premoženje in Zdravje je znašal ugodnih 93,6 odstotka. Skupina Triglav je okrepila vodilni položaj na zavarovalnem trgu tako v Sloveniji kot v regiji Adria. Razpolaga z visoko bonitetno oceno A, ki ima izboljšano, pozitivno srednjeročno napoved. Skupina je dobro kapitalizirana, podrobne informacije o solventnosti in finančnem položaju Skupine in njene matične družbe sta na voljo na spletni strani www.triglav.eu.

Seznanitev z odstopom dveh dosedanjih nadzornikov – predstavnikov delavcev in izvolitev dveh novih nadzornikov predstavnikov kapitala

Skupščina se je tudi seznanila z odstopom dveh dosedanjih nadzornikov – predstavnikov delavcev, Janje Strmljan Čevnja z dnem 13. marcem 2025 iz osebnih razlogov in Aleša Košička z dnem 25. marec 2025, ker je podal soglasje za kandidaturo za delavskega direktorja Zavarovalnice Triglav d.d.

Delničarji so izvolili tudi dva nadzornika predstavnika kapitala, in sicer Andreja Andoljška, ki je predsednik uprave Addiko banke in je še trenutno aktualni predsednik nadzornega sveta do 14.06.2025  in Barbaro Cerovšek Zupančič, prav tako bančnico, ki je v upravi DBS. Oba sta izvoljena za 4 letni mandat, ki začne teči 15.06.2025.

Skupščina je imenovala revizorja za poslovna leta 2025, 2026, 2027 in 2028

Skupščina delničarjev za revizorja ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov Zavarovalnice Triglav, d.d., ter za posel dajanja omejenega zagotovila o konsolidiranem poročilu o trajnostnosti Skupine Triglav za poslovna leta 2025, 2026, 2027 in 2028 imenuje revizijsko družbo Deloitte revizija, d.o.o., Dunajska cesta 165, Ljubljana, ki je do sedaj že 6 let revidiral Zavarovalnico Triglav d.d.

Izčlenitev dela premoženja iz Triglava d.d. in prenos dela premoženja na Triglav, pokojninsko družbo

Skupščina je tudi podala soglasje skupščine k izčlenitvi dela premoženja prenosne družbe Zavarovalnica Triglav, d.d. na prevzemno družbo Triglav, pokojninska družba, d.d. Pri tem pojasnimo, da bo Zavarovalnica Triglav, matična družba Skupine Triglav, skladno s strateško začrtano optimizacijo poslovanja na ravni Skupine, izvaja prenos svoje dejavnosti prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v fazi varčevanja in upravljanja s tem povezanih kritnih skladov na specializirano družbo Triglav, pokojninska družba. Dejavnosti, povezane z izplačevanjem pokojninskih rent, bo še naprej izvajala matična družba Skupine.

Delničarji družbe Petrol d.d. so se na današnji 40. skupščini delničarjev, kjer je bilo prisotno 74,98 % osnovnega kapitala seznanili s poslovanje Petrola v letu 2024, odločali o delitvi bilančnega dobička, ki bo za dividende namenil 2,10 EUR bruto na delnico, podelili pa so tudi razrešnice upravi in nadzornemu svetu. Pri točki Statut je skupščina sprejela le spremembo zakonske klasifikacije, vse ostale predlagane spremembe Statuta so bile zavrnjene, saj jih ni podprl predstavnik SDH.  Skupščina je tudi za revizorja družbe za poslovna leta 2025, 2026 in 2027 potrdila  družbo Pricewaterhousecoopers d.o.o., Cesta v Kleče 15, 1000 Ljubljana. Na skupščini sta pooblaščenca Društva MDS zastopala 462.868 delnic oz 1,50 % prisotnega kapitala.

Ljubljana, 27. maja 2025

Delničarjem Petrola 2,10 EUR dividende, uprava in nadzorni svet z razrešnico

Delničarji so sprejeli, da se bilančni dobiček, ki na dan 31. 12. 2024 znašal 86.587.116 €  uporabi za:

• del bilančnega dobička v znesku 86.334.276 € se uporabi za izplačilo dividend, kar brez upoštevanja lastnih delnic znaša bruto vrednost 2,10 € na delnico,
• preostanek bilančnega dobička v znesku 252.840 €, ki nastane zaradi lastnih delnic na presečni dan za izplačilo dividend, se razporedi v druge rezerve iz dobička.

Družba bo izplačala dividende dne 1. 8. 2025 in sicer delničarjem, vpisanim pri KDD na dan 31. 7. 2025.

Uprava in nadzorni svet sta prejeli razrešnico za delo v preteklem letu.

Marže v Sloveniji še vedno daleč od evropskega, kaj šele od povprečja v sosednjih državah

V Republiki Slovenije na dan 01.02.2025 velja sledeče: »Najvišja dovoljena višina marže  znaša za dizel 0,0983 eura/liter, za NMB-95 0,0994 eura/liter in za KOEL 0,08 eura/liter, ki je določena skladno z  Uredba o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov objavljeno v Uradne listu RS, št. 51/24, 58/24 in 64/24 in je veljavno ter se uporablja od: 18. 06. 2024 dalje in je v veljavni do: 17. 06. 2025.

• po podatkih Oil Bulletin je marža v soseščini Slovenije v marcu 2025 bila sledeča:

Da si boste lažje predstavljali 1 cent marže predstavlja 10.000.000,00 EUR bilančnega dobička oz. 11,98 centov/delnico potencialne dodatne dividende, če bi samo polovico namenili v ta namen.

Največ bo poleg družbe in delničarjev na izgubi država

V kolikor bi se napoved o znižanju 2 centov marže uresničila, bi to pomenilo 23,96 centa manj bilančnega dobička na delnico, pri tem pa bi bil največji izpad ravno pri državi, ki bi zaradi tega ne bi prejela nekaj manj kot 7 mio dividend iz tega naslova. 

Posredno pa država in v njenem imenu FURS izgubi tudi potencialno nepobrani davek od dobička v višini 22 %.

Zato nas skrbi najava, da se bo marža domnevno znižala. V Društvu MDS zato še enkrat vse odločevalce v Republiki Sloveniji pozivamo, da ponovno razmislijo o višji marž pri pogonskih goriv in ne o njenem nižanju, saj se bo le tako Petrol uspešno razvijal naprej in še znatneje investiral v zeleni prehod ter hkrati ostal konkurenčen na trgu.

Spremembe Statuta sprejeta le 2 predloga od 7 predlaganih sprememb Statuta družbe

Delničarji so sprejeli le 2 od 7 predlaganih sprememb Statuta družbe. Tako so s potrebno ¾ večino sprejeli uskladitev statuta z določbami drugega odstavka 9. člena Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 27/24). Izbrisana je bila določba  točke 18.03. Statuta Družbe o prejšnjem skupnem številu delnic, ki postala brez predmetna po uskladitvi s točko 04.01. Statuta Družbe, ko je bila izvedena razdelitev 1 delnice PETG na 20 delnic PETG in  določba 04.01. pa že usklajena. Ostalih pet (5) predlaganih sprememb Statuta družbe so ostale brez podpore predstavnika SDH na skupščini in posledično niso bile sprejete z več kot 3/4 podporo.

Imenovanje revizorja družbe za revidiranje računovodskega poročila ter pregled integriranega poslovnega poročila za poslovna leta 2025, 2026 in 2027

Za  revizorja družbe za poslovna leta 2025, 2026 in 2027 je skupščina imenovala družbo Pricewaterhousecoopers d.o.o., Cesta v Kleče 15, 1000 Ljubljana.

Delničarji družbe Save Re, d.d. so se na današnji 41. skupščini delničarjev seznanili s poslovanjem skupine Sava Re v letu 2024, odločali o delitvi bilančnega dobička, ki je za dividende namenil 50 centov več kot lani in sicer 2,25 EUR bruto na delnico, podelili so razrešnice upravi in nadzornemu svetu. Prav tako je skupščina izvolila 3 člane nadzornega sveta predstavnike kapitala. Skupščina je prav tako potrdila izbor revizijske družbe za poslovna leta 2025, 2026 in 2027 in se seznanila s Poročilom o prejemkih članov organov vodenja in nadzora Save Re. Na skupščini sta pooblaščenca Društva MDS zastopala preko 120.000 glasov malih delničarjev. 

Ljubljana, 26. maja 2025

Delničarjem Save Re 2,25 EUR dividende, uprava in nadzorni svet z razrešnico

Delničarji so sprejeli, da se bilančni dobiček, ki na dan 31. 12. 2024 znaša 56.542.806,98 EUR evra, se uporabi tako:

• Del bilančnega dobička v višini 34.869.816,00 evra se uporabi za izplačilo dividend. Dividenda znaša 2,25 evra bruto na delnico in se 11. 6. 2025 izplača delničarjem, ki so 10. 6. 2025 vpisani v delniško knjigo.
• Preostali del bilančnega dobička v višini 21.672.990,98 evra se ne uporabi.

Uprava in nadzorni svet sta prejeli razrešnico za preteklo leto.

Izvoljeni trije nadzorniki iz vrst kapitala

Skupščina je izvolila dve članici in člana nadzornega sveta Save Re in sicer: ga. Mojco Androjno, g. Klemna Babnika in ga. Natašo Damjanović. V nadaljevanju njihove kratke predstavitve.

Na današnji skupščini Cinkarne Celje je bilo prisotno 63,78 % delnic z glasovalno pravico. Skupščina je sprejela vse predlagane sklepe praktično soglasno.

Celje, 21 maja 2025

Nov poslovnik o delu skupščine, seznanitev z revidiranim letnim poročilom in prejemki organov vodenja in nadzora

Skupscina je sprejela nov poslovnik o delu skupščine delničarjev Cinkarne Celje. Prva tako je skupščina seznanila z revidiranim letnim poročilom za poslovno leto 2024, revizorjevim poročilom in poročilom Nadzornega sveta za leto 2024, poročilom o prejemkih organov vodenja in nadzora družbe CINKARNA Celje, d. d., za leto 2024.

Delničarjem 1,80 EUR dividende

Bilančni dobiček, ki na dan 31. 12. 2024 znaša 23.093.257,13 EUR, in je sestavljen iz čistih dobičkov, ustvarjenih pred letom 2024 v znesku 6.007,39 EUR, in čistega dobička leta 2024 v znesku 23.087.249,74 EUR, se uporabi na naslednji način:

• za izplačilo dividend se nameni 1,80 EUR na delnico, kar znaša 14.003.812,80 EUR, preostali del dobička v višini 9.089.444,33 EUR ostaja kot zadržani dobiček poslovnega leta.

Družba bo izplačala dividende 27. 6. 2025, in sicer delničarjem, vpisanim pri KDD na dan 26. 6. 2025

Predlagani sklep je bil sprejet z 99,99 % večino.

Uprava in nadzorni svet z  razrešnico

Skupščina je podelila upravi in nadzornemu svetu razrešnico za delo v letu 2024.

Skupščina se seznanila in potrdila Politiko prejemkov organov vodenja in nadzora v družbi CINKARNA Celje, d. d.

Sprememba statuta družbe Cinkarna Celje, d. d

Skupščina je sprejela obsežne spremembe statuta družbe.

Poročilo o lastnih delnicah

Skupščina se je seznanila s poročilom o pridobivanju lastnih delnic.

Skupščina potrdila revizorja za 3 letno obdobje

Skupščina je sprejela sklep, da se za revizorja družbe za poslovna leta 2025, 2026 in 2027 imenuje Ernst & Young d.o.o., Dunajska cesta 111, 1000 Ljubljana.

Seznanitev z delavskim predstavnikom v nadzornem svetu

Skupščina se je seznani, da je svet delavcev družbe na svoji 29. redni seji, dne 15. 4. 2025, kot predstavnika delavcev v nadzornem svetu družbe za mandatno obdobje petih (5) let, ki začne teči 18. 6. 2025, izvolil Mateja Pompeta.

Agencija za trg vrednostnih papirjev skupaj z Združenjem družb za upravljanje investicijskih skladov in s predstavniki Ljubljanske borze, KDD, borznoposredniških družb in bank je izvedla brezplačen dogodek na temo razvoja slovenskega trga kapitala. Dogodek je potekal danes v torek, 8. 4. 2025, med 10.00 in 13.30 v Unionski dvorani v Hotelu Union v Ljubljani. Dogodek Dan slovenskega trga kapitala je bil namenjen vsem, ki si želeli pridobiti boljšo finančno pismenosti in spoznati svet trga kapitala. Dogodka se je udeležil tudi predsednik Društva MDS  Rajko Stanković.

Ljubljana, 08. april 2025

Dogodek sta otvorila Anka Čadež (direktorica ATVP) in Klemen Boštjančič  (Minister za finance).

Za ogled TV prispevka novinarja Florjana Zupana iz oddaje TV DNEVNIK SLO1 z dne 08. aprila 2025 ob 19.00 uri pritisnite na sliko ali TUKAJ.

Prva je bila okrogla miza uprav borznih družb - Predstavitve največjih slovenskih borznih družb

Častna gostja Verena Ross (izvršna direktorica ESMA - Evropskega organa za vrednostne papirje in trge), je med obema okroglima mizama spregovorila o prihodnosti kapitalskih trgov v EU.

Druga okrogla miza je bila namenjena podrobnostim o uvedbi individualnih naložbenih računov (INR).

Sodelovali so: Nikolina Prah, državna sekretarka na ministrstvu za finance, Mitja Tomažinčič, NLB, Daniel Medved, OTP banka, Luka Gubo, Eqito, Matjaž Lorenčič, Ilirika in Marko Bombač, predsednik uprave, Ljubljanska borze,

Tretja okrogla miza pa je bila o načinu delovanja in možnosti varčevanja v vedno bolj priljubljene vzajemnih skladih. Sodelovali so: Melita Rajgelj Ozebek, predsednica uprave Generali Investments, Jure Dubravica, član uprave Infond skladi, Blaž Bračič, član uprave NLB skladi, Andrej Petek, član uprave Triglav Skladi.

Na tokratni 39. skupščini Petrola je bilo prisotno nekaj več kot 78 % osnovnega kapitala. Predsednik Društva MDS Rajko Stanković  in Borut Bizaj - vodja odbora OMD Petrola pri Društvu MDS sta zastopalo nekaj več 4,28 % prisotnega kapitala. Skupščina se je najprej seznanila z novimi predstavniki delavcev v nadzornem svetu Petrola d.d. in nato izvolila 6 predstavnikov kapitala v nadzornem svetu Petrola d.d. Skupščina se je tudi seznanila seznanili s pomembnejšimi pravnih postopki družbe, ki jih je v imenu delničarjev in družbe sprožila Uprava s katero zahteva nadomestitev prikrajšanj, ki so bila oblastno zapovedana v Sloveniji in Hrvaški in je družba Petrol d.d. iz tega naslova utrpela znatno poslovno škodo.

Ljubljana, 14.03.2025

Predstavniki delavcev v NS Petrol, d.d.

Skupščina se je seznanila, da so predstavniki delavcev v nadzornem svetu Petrola od 24. februarja 2025 dalje Robert Ravnikar, Marko Šavlija in Lina Jerman

Novi nadzorniki – predstavniki kapitala so bili izvoljeni v NS Petrol z več kot 99,8 % večino

Izvoljeni so bili:

Mario Selecky,  ki je magister prava, Master of Law, Pan evropska univerza, Master of enviromental science, Univerza v Bratislavi, zaposlen na J&T banki v Bratislavi, Slovaška, kot vodja projektov na Slovaškem, Češkem, v Sloveniji in na Madžarskem.  V preteklosti je bil Direktor divizije na Ministrstvu za okolje Republike Slovaške. Od leta 2021 dalje je član nadzornega sveta družbe Petrol d.d., Ljubljana.

Goran Kralj, ki je univerzitetni diplomirani ekonomist, Ekonomska fakulteta, Univerza v Zagrebu. Trenutno opravlja naloge člana uprave PBZ Croatia Osiguranje d.d., opravljal je delo svetovalca uprave PBZ Croatia Osiguranje d.d., direktorja družbe ERSTE d.o.o. pokojninski sklad ter upravitelja sklada Reiffeisen Invest d.o.o., investicijski sklad.

Vesna Južna, ki je ekonomistka višje stopnje študija Ekonomske fakultete Borisa Kidriča, z bogatimi izkušnjami s področja managementa, financ in poslovodenja. Trenutno opravlja naloge prokuristke družbe Perspektiva FT d.o.o. in ima obsežne izkušnje kot direktorica Perspektiva d.d., BPD; članica/predsednica uprave Perspektiva DZU d.o.o, vodja računovodstva in financ Perspektiva d.d., BPD, izkušnje iz finančnega posredništva, dejavnosti holdingov, priprave planov in strategij, kot direktorica družbe Strešnik Holding d.o.o, Ljubljana, prokuristka družbe Vizija holding d.o.o, Ljubljana, prokuristka družbe Vizija holding Ena d.o.o., Ljubljana, predsednica nadzornega sveta družbe Lisca d.o.o., Sevnica, predsednica  nadzornega sveta družbe CGP d.d., Novo mesto, prokuristka v družbi Hidrotehnik d.o.o., Ljubljana.

Luka Zajc, ki je diplomirani pravnik Pravne fakultete, Univerze v Ljubljani, z opravljenim pravniškim državnim izpitom z bogatimi izkušnjami iz pravnega svetovanja, kontrole nabave in poslovanja, ter kot nadzornik agencije za trženje pravic. Je član upravnega odbora odvetniške družbe Čeferin, vodja podružnice Koper ter vodja pisarne za korporativne zadeve generalnega sekretarja UEFA.

Tomaž Vesel, ki je Univerzitetni diplomirani pravnik Pravne fakultete, Univerze v Ljubljani, opravlja doktorski študij evropskega ekonomskega prava Univerza v Mariboru. Je preizkušen državni revizor. Ima bogate izkušnje kot predsednik Računskega sodišča RS. Poleg tega ima bogate mednarodne izkušnje, povezane z več mednarodnimi organizacijami in institucijami, predvsem z EU, OECD, INTOSAI, OZN, EUROSAI in FIFA.  Opravlja naloge direktorja družbe Eurofit d.o.o. in prokurista družbe Salomon d.o.o.

Marko Jazbec, ki je univerzitetni diplomirani ekonomist Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani z bogatimi izkušnjami s področja finančnega svetovanja, managementa in poslovodenja. Bil je pomočnik direktorja družbe SDH d.d., predsednik uprave SDH d.d., predsednik uprave Hoteli Bernardin d.d.,Portorož, pomočnik uprave družbe NLB d.d., član uprave družbe NLB d.d., namestnik predsednika uprave družbe Intereuropa, direktor družbe Mefidus d.o.o., izvršni direktor družbe Droga Kolinska,d.d., izvršni direktor družbe SKB banka d.d. Trenutno opravlja naloge predsednika uprave družbe Pozavarovalnica Sava, d.d. (Sava Re d.d.).

Povračilo škode zaradi neupravičene regulacije in drugi pravni postopki

Kot veste družba vodi pravne postopke za povračilo povzročene poslovne škode družbi in delničarjem in na skupščini je Uprava Petrola predstavila, kje smo z zahtevki ali rešitvami v Sloveniji in Hrvaškem. Tako v primeru škode zaradi regulacije cen v Sloveniji toži za povračilo 106 mio EUR izgube iz tega naslova, na Hrvaškem toži iz enakega razloga na povračilo nekaj več kot 60 mio EUR. Geooplin pa v postopku arbitraže zahteva nekaj več kot 177 mio EUR od GAZPROMA in priznanje, da je pobot, ki ga je opravil v okt in novembru pred odpovedjo pogodbe upravičen. Na vprašanje ali so se morda z bivšo upravo kaj poravnali oziroma kjo so postopki so delničarji dobili odgovor, da je postopek v teku in je v fazi izmenjav vlog. Glede medijskih zapisov o domnevno prevelikem povišanju najemnine skladišč na Hrvaškem, pa so odgovorili, da zadevo še vedno proučuje NS in drugih pojasnil ne morejo dati.

Po 25 letih ustanovljen Svet za cene

Kot ste morda zasledili smo v Društvu MDS na prejšnji skupščini delničarjev spraševali Upravo ali ve zakaj od leta 1999 dalje Svet za cene kot strokovno posvetovalno telo za vprašanja kontrole cen nikoli ni bil ustanovljen. O tem smo obvestili tudi javnost in naše vprašanje in začudenje ob tem dejstvu, je obrodilo sadove in tako je le ta bil ustanovljen konec leta 2024 torej 25 let kasneje Svet za cene.  Skladno z določili 15. člena Zakona o cena, bo tako moral Strokovni svet (svet za cene) pred obravnavo podzakonskega akta Uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov zavzeti stališče, ki ga pristojni minister predstavi pred odločanje na Vladi RS, izjemoma lahko to naredi kasneje, če je nujna situacija. To nas navdaja z optimizmom, da posegi v marže ne bodo več odraz »trenutnega navdiha nekoga« ampak bodo strokovno utemeljene in ne v škodo družb, ki zapadejo pod to regulacijo.

Ta svet je bil 20.12.2024 ustanovljen na MGTŠ in v njem so naslednji člani: Matjaž Han, Urška Korošec, Luka Omrzel vsi trije z MGŠT, mag. Tina Humar iz MF, GZS predstavljajo: Bojan Ivanc, Uroš Pogačnik in  Marko Ninčevič, Trgovinsko zbornico predstavlja Mariča Lah, AVK predstavlja David Vogrinec, člana pa sta še profesorja dr. Marko Hočevar iz Ekonomske fakultete v Ljubljani in dr. Darja Borđič in Ekonomsko poslovne fakultete iz Maribora.

Marže v Sloveniji še vedno daleč od evropskega, kaj šele od povprečja v sosednjih državah

V Republiki Slovenije na dan 01.02.2025 velja sledeče: »Najvišja dovoljena višina marže  znaša za dizel 0,0983 eura/liter, za NMB-95 0,0994 eura/liter in za KOEL 0,08 eura/liter, ki je določena skladno z  Uredba o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov objavljeno v Uradne listu RS, št. 51/24, 58/24 in 64/24 in je veljavno ter se uporablja od: 18. 06. 2024 dalje in je v veljavni do: 17. 06. 2025.

• po podatkih Oil Bulletin je marža v soseščini Slovenije v marcu 2025 bila sledeča:

Da si boste lažje predstavljali 1 cent marže predstavlja 10.000.000,00 EUR bilančnega dobička oz. 11,98 centov/delnico potencialne dodatne dividende, če bi samo polovico namenili v ta namen.

Torej če bi se približali mediani in marže dvignili vsaj 6 centov pri obeh vrstah goriv in bi polovico tega namenili za razvoj v višini 30.000.000,00 EUR, preostanek pa za dividende bi to pomenila potencialno dodatno dividendo v višini 0,7188 EUR/delnico.

Zato vse odločevalce v Republiki Sloveniji pozivamo, da ponovno razmislijo o viši marž pri pogonskih goriv, saj se le tako lahko Petrol uspešno razvija naprej in investira ter hkrati ostaja konkurenčen na trgu.

Rok za vložitev kolektivne in samostojne odškodninske tožbe bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (to je imetnikov delnic, hibridnih obveznic in podrejenih obveznic saniranih slovenskih bank (2013 in 2014)) na podlagi 29. člena ZPSVIKOB-1 ne tečejo od 6. septembra 2024 dalje do objave povzetka predhodnega mnenja. Tek roka se lahko pod določenimi pogoji nadaljuje že prej, o čemer vas bomo pravočasno obvestili.

Ljubljana, 10. marec 2025

Zaradi številnih klicev razlaščenih imetnikov delnic in obveznic in v izogib napačni interpretaciji določil ZPSVIKOB-1 je Društvo Mali delničarji Slovenije na pristojno sodišče dne 26. 02. 2025 naslovilo sledeče vprašanje:

»From: Info MDS info@skupaj.si  

Sent: Wednesday, February 26, 2025 7:29 AM
To: gospodarski.ozmb@sodisce.si
Subject: Iztek roka za vložitev kolektivne tožbe po 29. členu ZPSVIKOB-1

»Ali rok za vložitev kolektivne odškodninske tožbe iz 29. člena ZPSVIKOB-1, ki določa, da se kolektivno odškodninsko tožbo lahko vloži najkasneje v šestih mesecih od objave obvestila o vzpostavitvi virtualne podatkovne sobe, teče in bo potekel s 15. marcem 2025?

Glede na to, da enajsti odstavek 23. člena ZPSVIKOB-1 določa, da rok za vložitev tožbe ne teče v času od objave sklepa o začetku postopka za izdelavo predhodnega mnenja na sodni deski in spletni strani sodišča do objave povzetka predhodnega mnenja. Objave tega sklepa nismo zasledili, vendar ni logično, da bi rok lahko iztekel pred objavo povzetka predhodnega mnenja, saj je smisel odločitve za kolektivno tožbo ravno v tem, da naj se sprejme informirano, torej po objavi povzetka pravnega mnenja.«

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Prejeti odgovor Okrožnega sodišča iz Maribora, z dne 26.02.2025:

»From: PgP Okrožno Maribor pgp.ozmb@sodisce.si

Sent: Wednesday, February 26, 2025 12:55 PM
To: info@skupaj.si
Subject: Iztek roka za vložitev kolektivne tožbe po 29. členu ZPSVIKOB-1

Spoštovani,

objavo sklepa o začetku postopka izdelave predhodnega mnenja najdete, če v iskalnik na spletni strani vtipkate ime Okrožno sodišče v Mariboru.

Nato se pojavi prva stran sodišča s sliko sodišča pod njo je črn okvirček, v katerem piše Tožba nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, Informacije in objave v zvezi s postopki sodnega varstva na podlagi ZPSVIKOB-1, kjer, če kliknete na ta črn okvirček, najdete objavo sklepa za izdelavo predhodnega mnenja z dne 6.9.2024.

Prav tako je pod tem črnim okvirčkom desno spodaj z velikimi črkami napisamo SODNA DESKA, kjer je bil dne 6.9.2024 objavljen sklep zaradi izdelave predhodnega mnenja MPgP 1/2024 z dne 6.9.2024 in poziv za imenovanje.

Glede vašega vprašanja vam odgovarjam, da kot že sami ugotavljate, glede na enajsti odstavek 23. člena v zvezi z 29. členom ZPSVIKOB-1 rok za vložitev kolektivne tožbe (28. členu ZPSVIKOB-1) ne teče od objave sklepa o začetku postopka na sodni deski in na spletni strani do objave povzetka predhodnega mnenja, ki ga še ni.

Prav tako bo sodišče, ko bo objavilo predhodno mnenje po desetem odstavku 23. člena ZPSVIKOB-1 v virtualni podatkovni sobi, objavilo poziv za vložitev kolektivne tožbe na spletni strani in sodni deski sodišča, kot izhaja iz 3.stavka prvega odstavka 28. člena ZPSVIKOB-1.

Šele v primeru, da povzetek predhodnega mnenja ni objavljen v dvanajstih mesecih od objave sklepa o imenovanju odbora, ki pa ga še ni, zato tudi ni objavljen, torej gre za sklep o imenovanju odbora, ki še ni bil niti izdan, in ne za sklep z dne 6.9.2024, roki za vložitev tožbe, tudi kolektivne, tečejo (drugi stavek enajstega odstavka 23. člena ZPSVIKOB-1)."

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Povzetek:

Zainteresiranim bivšim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank tako sporočamo, da 15. marec 2025 ni končni rok za vložitev tožb iz 29. člena ZPSVIKOB-1, saj le ta ne teče od 6. septembra 2024, ko je bil na spletni strani sodišča objavljen in tudi izdan sklep pristojne sodnice o začetku postopka za izdelavo predhodnega mnenja.

To je skladno z določili enajstega odstavka 23. člena ZPSVIKOB-1, ki ga citiramo:

"(11) V času od objave sklepa o začetku postopka za izdelavo predhodnega mnenja na sodni deski in spletni strani sodišča do objave povzetka predhodnega mnenja v skladu s prejšnjim odstavkom rok za vložitev tožbe iz 29. člena tega zakona ne teče. Če povzetek predhodnega mnenja ni objavljen v dvanajstih mesecih po objavi sklepa sodišča o imenovanju odbora, se tek roka za vložitev tožbe iz 29. člena tega zakona nadaljuje."

Za ogled prispevka novinarke Darje Zupan iz oddaje KODA na TV SLO1 z dne 01,marcec 2025 pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Lepo pozdravljeni! Preoblikovanje zavarovalnice Vzajemna še vedno razburja potrošnike. Gledalci ste se na nas obrnili s številnimi vprašanji, danes bomo poskusili ponuditi odgovore. Darja Zupan se je med drugim pozanimala, kaj storiti, če je obvestilo o deležu pri Vzajemni prejel kdo od vaših pokojnih sorodnikov. Poglejmo!

Alja Čas Markovič - članica uprave Vzajemne: Vsakdo, ki je imel konec leta 2023 pri Vzajemni sklenjeno dodatno - zdravstveno zavarovanje, je upravičen do deleža, če je medtem umrl, pa se njegov delež šteje v zapuščinsko maso.

Darja Zupan (novinarka): Za dediče so pri zavarovalnici pripravili poseben obrazec.

Alja Čas Markovič - članica uprave Vzajemne: Dobijo potrdilo, da je njihov pokojnik bil upravičen do deleža ali pa do delnice in s tem potrdilom lahko potem si pomagajo v zapuščinskem postopku in to se deduje tako, kot vsako drugo premoženje.

Darja Zupan (novinarka): Kaj pa, če je sklep o dedovanju že pravnomočen?

Alja Čas Markovič - članica uprave Vzajemne: Je pa to potem to naknadno najdeno premoženje in je treba potem to premoženja seveda spet priglasiti pri sodišču in če sodišče izda sklep o dedovanju naknadno najdenega premoženja. Seveda, tukaj je treba oceniti, koliko tega je, vedeti je treba, da se tudi plača sodna taksa pri zapuščinskih zadevah, tako da malo je treba to oceniti, a se to res splača. 

Darja Zupan (novinarka): Ljudem se poraja tudi vprašanje, zakaj so do deleža upravičeni le nekdanji zavarovanci Vzajemne in ne tudi tisti, ki so imeli dodatno zdravstveno zavarovanje sklenjeno pri zavarovalnicah Triglav in Generali.

Rajko Stanković (predsednik Društva Mali delničarji Slovenije): Obe drugi komercialni zavarovalnici sta v 100-odstotni lasti delniških družb in nista Vzajemni zavarovalnici. 

Darja Zupan (novinarka):Vzajemna bo delnice izdala konec leta, do takrat naj bi izplačala tudi denar tistim, ki so se tako odločili in je njihov delež nižji od zneska 120-ih evrov. Torej je tudi za tiste, ki še ne vedo, ali bi delnice sploh prevzeli, še čas, da o tem razmislijo.

Rajko Stanković (predsednik Društva Mali delničarji Slovenije): Delnica je smiselna verjetno za tistega, ki ima že trgovalni račun in poleg tega trguje z drugimi delnicami, za tistega, ki pa samo v to delnico šel, pa je verjetno to iz finančnega vidika misija nemogoče.

Darja Zupan (novinarka): Trgovalni računi namreč niso poceni, zato tako pri Vzajemni kot na finančnem ministrstvu ljudem svetujejo, naj počakajo, dokler država ne bo z zakonom omogočila odpiranja individualnih naložbenih računov, na katere bi lahko prenesli tudi delnice in bodo po napovedih cenejši od običajnih trgovalnih računov. Vlada naj bi o tem odločala še ta mesec. 

Nikolina Prah – državna sekretarka na Ministrstvu za finance: Pričakujemo, da bi zakon začel veljati v naslednjem letu, glede na postopke preoblikovanja Vzajemne bi to lahko sovpadalo, predvidevam, da bomo dali v zakon tudi neko določbo, ki bo omogočala neposredno uvrstitev delnic Vzajemne na individualni naložbeni račun.

Darja Zupan (novinarka): Pri Vzajemni prav tako soglašajo s pobudo poslanske skupine NSi-ja, da bi morali starejšim ljudem omogočiti preprost prenos delnic Vzajemne na drugo osebo.

Matija Šenk- predsednik uprave Vzajemna:  Si tudi predstavljamo mogoče, tako kot za individualne in naložbene račune, pa mogoče še za kaj, da se bo mogoče poskrbelo za kakšno izjemo.

Darja Zupan (novinarka): Še preden so se izplačila in izdaja delnic sploh začela, pa se je že zapletlo. Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje zahteva -ponovno revizijo ocene vrednosti zavarovalnice Vzajemna. Dvomijo namreč v uradni izračun, po katerem je zavod upravičen do vrnitve ustanovnega kapitala v višini 11 milijonov evrov. Po izračunih zavoda bi moral biti ta delež trikrat višji.

Matija Šenk- predsednik uprave Vzajemna:  Verjamem, da je bilo to vrednotenje v redu pripravljeno. Ne nazadnje je Ministrstvo za finance imenovalo ocenjevalca KF finance, pa ta ocena je bila tudi revidirana s strani, tudi s strani ministrstva imenovanih revizorjev PwC-ja.

Darja Zupan (novinarka): Na finančnem ministrstvu dodajajo, da morebitna04:06 - revizija ni v njihovi pristojnosti, pri ZZZS-ju pa lahko, če presodijo, da njihov delež ni bil ustrezno določen, zahtevajo sodni preizkus svojega deleža. In če bi jim po sodni poti uspelo?

Rajko Stanković (predsednik Društva Mali delničarji Slovenije): Verjamem, da bo zavarovalnica Vzajemna, če bo pač04:23 - to drugo vrednotenje pokazalo na večji kapital, bo z nekim obvestilom obvestila vse tiste, ki so že bili upravičeni do delnic, da imajo nov vložek. Tiste, ki pa mu morebiti niso bili upravičeni do delnic, pa bi s tem padli v razred tistih, ki delnice lahko pridobijo, pa bi verjetno morali dobiti novo obvestilo, kjer bi pač jih obvestili, da ne morejo dobiti izplačila denarnih sredstev, vendar morajo prevzeti delnice.

Darja Zupan (novinarka): Ker je vprašanj potrošnikov o preoblikovanju Vzajemne veliko, je družba na svoji spletni strani objavila odgovore na najpogostejša, ljudem pa so za pojasnila na voljo tudi na posebni klicni številki 080 20 60.

Za ogled prispevka iz oddaje ODMEVI TV SLO1 z dne 19.02.2025 pritisnite TUKAJ ali na sliko.

TANJA STARIČ: Finančno ministrstvo načrtuje drugo izdajo ljudskih obveznic. Vpis se bo začel 10. marca, njihova skupna vrednost tokrat ne bo omejena. Obveznica bo triletna, obrestna mera pa 2,75 odstotka. Najnižji znesek, ki ga bo mogoče vplačati, bo tako kot lani 1.000 evrov in najvišji 250.000 evrov, kar je 100.000 več kot lani. Na borzo bodo obveznice uvrščene 1. aprila.

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva Mali delničarji Slovenije): V slovenskih bankah je prejeto to 25 milijard depozitov in država želi del teh prihrankov aktivirati na kapitalskem trgu. Gre za obveznico, ki je popolnoma varna zadeva. Gre za triletno obveznico v različnih od 1.000 do 250.000 in s tem želi država neko dolgoročnejšo dražjo obveznico poplačati.