NLB

Medij: Celjan Avtorji: Pirc MetkaTeme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 16. 04. 2014 Stran: 16

Dokapitalizacija. 160 milijonov evrov potrebuje Banka Celje do konca prihodnjega tedna, v nasprotnem primeru najverjetneje sledi podržavljenje banke.

Največja celjska banka je na prelomnici. Na skupščini delničarjev konec prejšnjega tedna so večinsko državni delničarji potrdili sklep o dokapitalizaciji banke v višini 160 milijonov evrov, kar je od Banke Celje zahtevala Banka Slovenija. Časa za to imajo do 25. aprila, ko bi morale biti vpisane in vplačane vse delnice. Če svežega kapitala do takrat ne najdejo, bo banko dokapitalizirala država, torej vsi davkoplačevalci, del terjatev Banke Celje pa se bo preneslo na Družbo za upravljanje terjatev bank. Sklep o dokapitalizaciji so z 81-odstotno večino izglasovali delničarji na skupščini. »Do 25. aprila ne moremo izključiti možnosti, da zainteresirani vlagatelji vplačajo zahtevanih 160 milijonov evrov kapitala,« je bil po skupščini optimističen predsednik uprave Davorin Leskovar. Več mesecev je celjska banka iskala sveži kapital, verjetnost, da ji bo uspelo tako na hitro, je majhna.

Zanimiva za vlagatelje?

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 04. 2014 Stran: 9

Pogovor z odvetnikom Miho Kuničem Sanirane banke bi morale zaradi odpisa podrejenih obveznic tožiti Banko Slovenije

Ljubljana - Ustavno sodišče naj bi se do poletja opredelilo do ustavnosti določb zakona o bančništvu, ki so omogočile odpis podrejenih obveznic saniranih bank. Odvetnik Miha Kunič zastopa že prek 300 obvezniških razlaščencev, ki so zaradi odpisa sprožili tudi upravne spore.

Zakaj menite, da so sporna določila zakona o bančništvu neskladna z ustavo?

Argumentov je več. Prvi je pravna predvidljivost, saj morajo biti vsi zakoni pisani tako, da so predvidljivi. Ljudje so kupovali obveznice s prospekti, ki imajo naravo pogodbe in so jamčili vračilo ob določenih pogojih, nato pa je zakonodajalec bistveno spremenil to pravico oziroma omogočil Banki Slovenije (BS), da lastnike podrejenih obveznic razlasti. Hkrati gre za retroaktivnost poseganja v pridobljene pravice in poseg v lastninsko pravico. Poleg tega imetniki nimajo pravice do pravnega sredstva, ki jo ustava zagotavlja vsakemu državljanu. Edino pravno sredstvo je, da banka, ki ji je bil izrečen ukrep, toži BS, po drugi strani pa lahko razlaščeni imetniki le odškodninsko tožijo BS, ne pa tudi izdajatelja. Pri tem je treba tehtati javni interes v povezavi z retroaktivnostjo in pravico do pravnega sredstva. Sploh pa pogoji, pod katerimi naj BS izreče ukrep, niso jasno opredeljeni. BS lahko kar sama presodi in odloči. Informacije o tem, kako je BS izvrševala ukrepe, so tajne.

S tem mislite na stresne teste?

Medij: Delo Avtorji: Piano Brane Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 12. 04. 2014 Stran: 9

Banka Celje Mali delničarji proti razlastitvi - Kapital zagotoviti do 30. junija

Celje - Skupščina delničarjev Banke Celje je včeraj z 81 odstotki glasov potrdila sklepe, ki jih je uprava predlagala v skladu z odredbama Banke Slovenije. Vlagatelji, pri čemer delničarji nimajo prednostne pravice, imajo dva tedna časa, da vplačajo za 160 milijonov evrov nove emisije delnic in osnovni kapital povečajo na 176,9 milijona evrov. 

Banka Slovenije (BS) je Banki Celje (BC) marca naložila, da do 25. aprila poveča osnovni kapital z izdajo novih delnic, kar pomeni, da bo k sedanjim nekaj več kot pol milijona delnic izdala skoraj 4,8 milijona delnic, da bi dosegla količnike, ki jih predpisuje BS.

Dokapitalizacija bo uspešna le, če bodo vplačane vse delnice. To je malo verjetno, saj je BC doslej brez uspeha iskala vlagatelja. Sporna je naglica in odločanje skupščine na podlagi le dan prej objavljenih nerevidiranih podatkov o lanskem poslovanju. Da gre po Abanki Vipi in NLB tudi pn BC za reševanje s »krajo« premoženja malih delničarjev, je po skupščini dejal Rajko Stankovič iz društva Mali delničarji Slovenije in napovedal izpodbojno tožbo.

Medij: Večer Avtorji: Freluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 12. 04. 2014 Stran: 6

Za dokapitalizacijo je 14 dni časa. Matej Lahovnik: Država bo reševala naložbo Nove LB

Delničarji Banke Celje so včeraj na skupščini sprejeli sklep o 160-milijonski dokapitalizaciji in izključili prednostno pravico obstoječih delničarjev. Največja, 41-odstotna lastnica je NLB, ki banko že nekaj časa prodaja, saj se mora v skladu s programom prestrukturiranja dezinvestirati.

Na skupščini je bilo prisotnih 83,18 odstotka kapitala, od tega tudi pet največjih lastnikov, državna NLB, Slovenska odškodninska družba, NFD 1, podržavljena Abanka in Unior, ki je posredno v večinski državni lasti.

Dokapitalizacija z izdajo novih delnic mora biti izpeljana do 25. aprila in bo uspešna, če bodo vpisane vse novoizdane delnice. Z izključitvijo prednostne pravice obstoječih delničarjev bo lahko uprava ponudila nove delnice določenemu zainteresiranemu krogu investitorjev, zlasti posameznim zainteresiranim delničarjem in imetnikom kapitalskih instrumentov banke, brez javne ponudbe. Z dodatnim kapitalom bo banka dosegala ustrezne kapitalske količnike, ki jih za poslovanje bank predpisuje Banka Slovenije. Več malih delničarjev je napovedalo izpodbojne tožbe, in sicer zaradi prekratkega roka za dokapitalizacijo, diskriminacije med nepoučenimi in poučenimi investitorji in ter nepreglednega izračuna dolga iz naslova podrejenih obveznic. Banka je lani pridelala za 126 milijonov evrov minusa, v stresnih testih pa so mednarodni ocenjevalci prisodili 388 milijonov evrov kapitalskega primanjkljaja.

Medij: Večer Avtorji: Vidali Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Kultura Datum: 11. 04. 2014 Stran: 9

Na včerajšnji dražbi so Učila International za neznano vsoto kupila večinski delež Mladinske knjige

Na včerajšnji dražbi Abanke in NLB je 51,2-odstotni delež, ki sta ga imeli v Mladinski knjigi, odkupila založba Učila International, ki se je že prej omenjala kot zelo verjeten kupec. Uroš Vejnovič iz Abanke Vipa je javnosti sporočil, da je bila tretja dražba za prodajo večinskega paketa delnic Mladinske knjige založbe uspešna in da je prodajnih 631.117 delnic kupila družba Učila International. Založba bo za MK plačala 5,36 milijona evrov. Transakcijo bo izpolnila predvidoma maja.

Direktor Učil International Srečko Mrvar pa je na vprašanje novinarjev, ali je s ceno zadovoljen, odgovoril, da "mora biti", in dodal, da "je bila kar prava". Dražba je potekala po principu vse ali nič, kar pomeni, da so se vrednostni papirji prodajali izključno kot paket v celoti, ki ga ni mogoče deliti na manjše pakete delnic. Abanka Vipa in Nova Ljubljanska banka sta postali solastnici Mladinske knjige ob stečaju večinskega lastnika Zvon Dva Holdinga. Konzorcij bank je založbo neuspešno prodajal več kot leto dni. Kot edini preostali kupec se je pred tretjo dražbo omenjala še litovska založba Alma Littera. Ko je presinočnjim v Odmevih minister za kulturo Uroš Grilc razlagal, da je litovski knjižni trg organiziran podobno kot slovenski, s(m)o nekateri napačno sklepali, da je kupec očitno tuj. Tako kot za zdaj ni mogoče izvedeti, koliko so Učila odštela za Mladinsko knjigo, včeraj tudi še ni bilo jasnega odgovora na vprašanje, ali je litovski kupec sploh oddal zavezujočo ponudbo.

Škandal brez primere

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: Intihar Janja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 10. 04. 2014 Stran: 5

Če dokapitalizacija ne bo uspela, bodo delničarji najpomembnejše banke na Celjskem zradirani

Za Banko Celje se začenjajo odločilni tedni. Jutri bodo delničarji odločali o povečanju kapitala, v katerem so lani stresni tesni pokazali (potencialno) 388 milijonov evrov veliko luknjo. Banka bi morala v zelo kratkem času na trgu poiskati 160 milijonov evrov kapitala, sicer jo bo doletela enaka usoda, kot je že NLB, NKBM in Abanko. Banko Celje naj bi torej še pred poletjem podržavili, njeno luknjo pa bi pokrili davkoplačevalci. Mali delničarji in imetniki podrejenih obveznic so besni, saj bodo njihove delnice in obveznice zradirane.

»To je svinjarija, vendar žal ne moremo nič narediti,« je ob napovedih, kaj čaka male delničarje v primeru podržavljanja, ogorčen Harald Kamer, ki v Banki Celje sicer nima veliko delnic. Prepričan je, da razmere v banki niso tako kritične, kot se jih prikazuje. »Kako to dokazati, ne vem,« pravi Kamer, ki se tudi sprašuje, na osnovi česa je banka za nakup novih delnic določila ceno dobrih 33 evrov. Karner tudi pravi, da bi država ljudem morala pomagati, ne pa jih razlaščati.

»Groza, kaj je NLB kot večinska lastnica naredila z Banko Celje, ki je bila včasih sinonim za konzervativno in varno naložbeno politiko, od katere so imeli koristi vsi - zaposleni so imeli plače, delničarji dobiček, gospodarstvo pa posojila,« pravi še eden od malih delničarjev, ki ne želi biti imenovan. Prepričan je, da bi Banko Celje morali leta 2011, ko je bil še čas za to, prodati. Za nakup se je takrat zanimala SKB, ki je tudi že oddala ponudbo, vendar naj bi jo NLB zavrnila. SKB naj bi za delnico ponujala približno 300 evrov. »Če bi do prodaje prišlo, bi delničarji dobili kar nekaj denarja, davkoplačevalcem pa banke ne bi bilo treba sanirati,« opozarja naš sogovornik. Napoveduje tudi, da se bodo mali delničarji banke zagotovo združili in začeli postopek za ugotavljanja odgovornosti tistih, ki so krivi za današnje razmere.

Veliko vprašanj, nič odgovorov

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 04. 2014 Stran: 8

Podrejene obveznice Ustavni sodniki danes o zakonu o bančništvu - Imetniki imajo rezervni scenarij

Ljubljana - Ustavni sodniki se bodo danes lotili 12 pobud za presojo ustavnosti nekaterih določil zakona o bančništvu, ki je v okviru sanacije bank omogočil odpis 441 milijonov evrov podrejenih obveznic. Odločitve danes ni pričakovati, če pa ustavno sodišče na koncu spornih členov ne bo razveljavilo, imajo lastniki že pripravljene rezervne scenarije. 

Kot je znano, je Banka Slovenije sredi decembra lani v okviru ukrepov za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti bank odločila, da prenehajo obveznosti iz podrejenih obveznic NLB, NKBM in Abanke, podobno bi se lahko zgodilo v Banki Celje.

Lastniki teh obveznic so tako ostali praznih rok. A se s tem niso strinjali in na ustavno sodišče so začele deževati pobude za presojo ustavnosti zakona o bančništvu, ki je takšen izbris obveznosti omogočil. Predsednik Društva malih delničarjev Slovenije (MDS), ki je tudi vložilo dve pobudi, Rajko Stankovič, verjame, da bodo ustavni sodniki odločili v njihovo korist: »Edini razlog za prenehanje obveznosti je stečaj banke, ki ga ni bilo.«

Tožba za obveznice

Medij: Manager Avtorji: L. J. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Kolumna Datum: 03. 04. 2014 Stran: 6

Stojan Petrič v zadnjem času krepi dejavnosti v skupini Kolektor tako z nakupi kot s prodajami. Z nakupom novogoriške Letrike bi Kolektor dopolnil proizvodnjo sestavnih delov za elektronaprave za avtomobile in druga prevozna sredstva.

Kolektor je s 17-odstotnim deležem že največji lastnik Letrike, zdaj pa se poteguje še za nakup 53-odstotnega deleža, ki ga prodajajo Slovenska odškodninska družba, Modra zavarovalnica, NLB in celjska družba CBH v stečaju. Toda z nezavezujočo ponudbo 30,5 evra za delnico so Idrijčani izzvali bes malih delničarjev, ki so pozvali organe pregona, vključno z nacionalnim preiskovalnim uradom, naj preprečijo oškodovanje malih delničarjev in državnega proračuna. Argument za ta očitek je dejstvo, da je borzna cena Letrike po objavi sklepa o prodaji poskočila za več kot sto odstotkov in se giblje nad 40 evri. Za nakup Letrike menda ne manjka interesentov, med njimi sta tudi nemška skupina Mahle in korporacija Bosch, ki že sodeluje z Letriko Bovec.

Medij: Primorske novice Avtorji: S.R. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 31. 03. 2014 Stran: 4

Mali delničarji očitajo nejransparentnost

Mali delničarji Letrike bi radi dosegli začasno ustavitev trgovanja z delnicami šempetrske družbe. Prepričani so, da je postopek prodaje večinskega paketa delnic Letrike netransparenten, kar vodi k osiromašenju tako delničarjev kot države.

ŠEMPETER ► Skupina malih delničarjev je svoje bojazni tokrat nanizala v pismu, ki so ga poslali predsednici vlade ter finančnemu in gospodarskemu ministru.

Po kakšni ceni?

Male delničarje zdaj bega resda neuradna informacija, češ da bo paket delnic Letrike, ki so v lasti NLB, prenesen na slabo banko (DUTB). Zanima jih, po kakšni ceni bodo te delnice pristale v rokah slabe banke in kakšna bo njihova usoda. Če ta delež ne bo naprodaj skupaj s 53-odstotnim paketom, ki ga prodaja konzorcij, in če si prodajalci ne bodo prizadevali za čim višjo ceno, mali delničarji svarijo pred možnostjo oškodovanja tako davkoplačevalcev kot delničarjev.

Skupina delničarjev je pred tem zaradi netransparentne prodaje že poslala prijavo na protikorupcijsko komisijo. Kolektorju, ki se poteguje za nakup 53-odstotnega deleža v Letriki, je očitala, da je z razkritjem ponujene cene vplival na kapitalski trg.

Kolektor zanika

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 29. 03. 2014 Stran: 12

Podjetja

Ključno besedo v trebanjskem Trimu ima tudi po včerajšnji skupščini Probanka, ki ji je v šestčlanskem nadzornem svetu uspelo obdržati dva svoja predstavnika.

Tik pred skupščino je namreč nekdanji direktor Zlate Monete II Peter Zorič odstopil iz nadzornega sveta Trima. S tem manevrom je Probanki omogočil, da je na sami skupščini umaknila predlog za razrešitev vseh njenih predstavnikov kapitala. S tem je svoja preostala nadzornika (Bogdana Topiča, ki začasno vodi tudi upravo Trima, in Gregorja Krajnca) zavarovala pred predčasnim odpoklicem. Delničarji so tako včeraj le odločali o imenovanju dveh novih nadzornikov: to sta postala Blaž Angel iz Abanke in solastnik murskosoboške gradbene skupine SGP Pomgrad Stane Polanič, kije zamenjal Zoriča. Po prvotnih načrtih bi moral Krajnca v nadzornem svetu zamenjati nekdanji predsednik uprave Luke Koper Bojan Brank, ki naj bi ga na ta položaj predlagala NLB oziroma bivši direktor družbe KD Skladi Roman Androjna, kot kandidat preostalih bank.