NLB

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 08. 2014 Stran: 6

Povezovanje bank, od pripojitev do prevzemov, ni enostaven proces. Evropske banke bodo svoje načrte širitve naredile šele po rezultatih stresnih testov

Abanka in Banka Celje, obe v državni lasti, naj bi do konca leta pripravili vse potrebno za združitev. Potem naj bi sledila prodaja. Tako naj bi po neuradnih podatkih zahtevali v Bruslju, kjer naj bi v kratkem dali soglasje k državni pomoči za Abanko, za Banko Celje, kije vlogo za državno pomoč poslala konec aprila, pa naj bi si še vzeli čas za premislek. V Slovenskem državnem holdingu združevanja niso želeli komentirati, iz ministrstva za finance so odgovorili, da procesov, ki so v teku, ne komentirajo.

Povezovanje bo nujno

Aprila je finančni minister Uroš Čufer pretrgal več kot desetletje dolgo jaro kačo povezovanja Gorenjske banke in Abanke, ko je napovedal povezovanje Abanke z Banko Celje. Kako se bo v prihodnje razvijala Gorenjska banka, ki ji je Banka Slovenije določila rok za dokapitalizacijo do konca leta, v banki ne razkrivajo. "O morebitnih povezavah ali konkretnih napovedih je še prezgodaj govoriti, se pa strinjamo, da je konsolidacija slovenskega bančnega sistema potrebna," so odgovorili v službi za odnose z javnostmi v Gorenjski banki. Po neuradnih podatkih naj bi se za banko zanimali štirje interesenti, a je doslej šlo le za ogledovanje.

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja,Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 06. 08. 2014 Stran: 1 in 7

Manj kot s privatizacijo se SDH mudi z zagotavljanjem nadzora v družbah, ki sodijo pod njihovo upravljanje. Abanka Vipa je v stoodstotni lasti države že od decembra lani, a svojih nadzornikov SDH v banko še ni imenovala

Medtem ko privatizacija po enomesečni zamrznitvi ponovno poteka v polnem zamahu, odgovora na vprašanje, katere naložbe so za državo strateškega pomena, še vedno ni.

Brez vizije ali strategije, zgolj s kratkoročnimi ukrepi ter cilji. Tako je trenutno videti upravljanje državnih naložb, in sicer tako tistih, namenjenih prodaji, kot tudi tistih, ki naj bi bile za državo strateškega pomena.

Strategija upravljanja državnih naložb je tri mesece po uveljavitvi zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki je vsaj na papirju na enem mestu združil upravljanje državnega premoženja, še vedno neusklajena in v povojih. Še vedno ni pripravljena končna razdelitev državnih naložb na strateške, v katerih bi država ohranila najmanj 50 odstotkov plus eno delnico, pomembne, v katerih bi imela najmanj 25-odstotni delež, in portfeljske, s katerimi bi lahko SDH prosto razpolagal in jih morebiti tudi prodal. Ministrstvo za finance je osnutek strategije, ki bi odgovorila tudi na vprašanje, kakšne cilje mora SDH zasledovati pri upravljanju državnega premoženja, političnim strankam poslalo v usklajevanje že pred meseci. A vladi strategije še vedno ni uspelo poslati v državni zbor, saj se politikom doslej ni uspelo zedinili niti o tem, kdo bo nadziral SDH, kaj šele o pomembnejših vprašanjih in dilemah. Dejstvo pa je, da bo po sprejemu strategije politika vpliv na odločitve pri upravljanju državnega premoženja izgubila.

Medij: Večer Avtorji: G. R. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 05. 08. 2014 Stran: 6

Vseslovenskem združenju malih delničarjev sumijo, da gre za nov poskus izigravanja razlaščenih vlagateljev

Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) je na Okrožno sodišče v Ljubljani konec preteklega tedna vložilo novo tožbo zoper NLB, s katero skuša dokazati ničnost izbrisa delnic in podrejenih obveznic te banke. S tožbo združenje izpodbija novi, po njihovem mnenju skrivno nadomestni sklep o vpisu izbrisa delnic in podrejenih obveznic NLB ter utemeljuje, zakaj je tudi ta sklep, v katerem so ohranjene vse bistvene nepravilnosti nadomeščenega starega sklepa, ničen, so včeraj sporočili iz VZMD.

V združenju ugotavljajo, da je bil 2. julija prvotni sklep okrožnega sodišča v Ljubljani o vpisu izbrisa delnic in podrejenih obveznic NLB (z dne 18. decembra 2013), proti kateremu je VZMD že 17. januarja letos vložilo tožbo zaradi ugotovitve ničnosti, v sodnem registru skrivnostno nadomeščen z novim sklepom.

Medij: Delo Avtorji: Peterlin Jožko Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Mnenja Datum: 31. 07. 2014 Stran: 5

Dokapitalizacija bank Državna lastnina je pri nas sinonim za korupcijo, lažno socialo, javni interes, nesposobnost ...

Država je že imela denar v bankah, in to v obliki depozitov, kar pomeni, da so samo preoblikovali ime vira financiranja za banko in pri tem oškodovali druge lastnike in upnike. Zadolžitev države za namene financiranja banke je ostala oziroma bi morala ostati relativno nespremenjena. Država se zadolžuje, da obnavlja stare dolgove, ker imamo prebogato javno upravo, primanjkljaj v pokojninski in zdravstveni blagajni. Slovenija tekoče porabi več, kot ustvari.

Tiha dokapitalizacija že pred leti

Z zakonom o bančništvu (ZBan-1) si je država vzela pravico, ki ji po zakonu ne gre. Država se je zavedala, da banke ne morejo preživeti, zato je več let zagotavljala likvidnost z depoziti oziroma posojili, ki jih je posojala bankam v težavah, samo da takrat te banke še niso bile razglašene za insolventne. Ko je družba insolventna, kar so državne banke bile že kar nekaj let, se krediti lastnika praviloma konvertirajo v kapital banke. Država je z Zban-1 zlorabila pravni red in svoje obveznosti, ki jih ima iz lastništva. Z zakonom je država omogočila, da se izrine male delničarje in odpiše dolgove banke, ki bi jih morala pokriti sama.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 10. 07. 2014 Stran: 9

Imetniki obveznic Lastnike podrejenega kapitala bodo »strigli« tudi v Avstriji

Ljubljana - Lastniki podrejenih obveznic, ki jih je država v okviru sanacije bank »postrigla«, zdaj, kot kaže, upajo na več razumevanja prihodnje vlade. A prav ta teden je tudi avstrijski parlament potrdil zakon o reševanju avstrijske banke Hypo Alpe Adria, ki predvideva 90-odstotni odpis podrejenih obveznic, za katere jamči dežela Koroška.

Maja Grgič Kot je znano, je pri nas država na podlagi ukrepov Banke Slovenije decembra lani izbrisala za 440 milijonov evrov obveznosti bank do imetnikov podrejenih finančnih instrumentov NLB, Nove KBM in Abanke. Lastniki obveznic so zato zakon o bančništvu, ki je to omogočil, vložili ustavno presojo, a odločitve pred jesenjo ni pričakovati. Poleg tega so nekateri oškodovanci sprožili tudi upravne spore, ki pa lahko trajajo, zato se zavzemajo, da bi z državo dosegli dogovor o tem vprašanju.

Odhajajoča vlada za to ni izkazala razumevanja, zdaj, kot kaže, računajo na novo. Vseslovensko združenje malih delničarjev je tako na premierko Alenko Bratušek in druge stranke, ki kandidirajo na volitvah, že naslovilo vprašanje, ali bi podprli tak dogovor. Tudi Rajko Stankovič iz Društva malih delničarjev Slovenije pravi, da si bolj kot pravdanja prek sodišč želijo dogovora o delnem poplačilu lastnikov obveznic. »Še vedno smo se pripravljeni pogoditi z določenim diskontom,« pravi in upa, da bodo stranke, ki bodo zmagale na volitvah, imele več posluha za to.

Medij: Večer Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 08. 07. 2014 Stran: 4

Vseslovensko združenja malih delničarjev (VZMD), ki je v pismu političnim strankam izpostavilo vprašanje razlaščenih vlagateljev, zanima, ali bodo podprli oblikovanje sporazumnega dogovora med državo in "malimi nepoučenimi vlagatelji", ki so bili po njihovem oškodovani z izbrisom v okviru lanske dokapitalizacije bank. Sprašujejo jih tudi, ali bodo v primeru pogajanj o vstopu v vladno koalicijo zahtevali vnos takšnega dogovora v koalicijsko pogodbo. Na podlagi tega se bodo, kot pravijo, lažje odločili o podpori strankam in kandidatom za poslance.

Premierki, ki opravlja tekoče posle, Alenki Bratušek so poslali odprto pismo, v katerem jo pozivajo k popravi krivic bivšim imetnikom obveznic in delnic. Opozarjajo, da je bila v okviru lanske sanacije v treh bankah z večinskim državnim lastništvom - Novi Ljubljanski banki, Novi Kreditni banki Maribor (NKBM) in Abanki Vipa - razlaščena več kot četrtina vsega prebivalstva. Po njihovih podatkih je škodo utrpelo blizu 100 tisoč imetnikov bančnih delnic in dva tisoč lastnikov podrejenih obveznic ter okoli 500 tisoč državljanov, ki varčujejo v pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah, izgube pa so utrpela tudi številna podjetja in občine.

Medij: Delo Avtorji: Einspieler Vili Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 07. 2014 Stran: 9

Skupščina Pivovarne Laško Zorko ni razkril, kako je s prodajo Radenske in Dela

Laško - Delničarji Pivovarne Laško so se na včerajšnji skupščini seznanili z začetkom postopka iskanja strateškega investitorja. Ker se Laščani sami ne morejo razdolžiti, gre za najpomembnejšo odločitev v delniški družbi po podpisu sporazuma o prestrukturiranju in mirovanju z vsemi 18 bankami upnicami.

Predsednik uprave Dušan Zorko je pojasnil, da družba od imenovanja nove uprave julija 2009 vsa svoja prizadevanja usmerja v vzpostavitev poslovnega modela, ki bo omogočil njen razvoj. S podpisom sporazuma o prestrukturiranju in mirovanju, po katerem je končna zapadlost večine kreditov družb reprogramirana do konca leta 2016, ki so ga Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska podpisale z bankami 30. aprila letos, so si zagotovili preživetje.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja,Gole Nejc Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 06. 2014 Stran: 9

Skupščina NKBM Vodstvu podelili razrešnico Skupščina NLB predvidoma v ponedeljek

Ljubljana - Prva človeka NKBM Aleš Hauc in Igor Žibrik ne bosta več upravičena do sejnin, ki sta jih dobivala kot člana nadzornih svetov družb v skupini NKBM. Tako odločitev je včeraj na skupščini sprejel edini lastnik banke - Slovenski državni holding (SDH).

Redna skupščina mariborske banke, pred podržavljenjem družbe z največ delničarji v Sloveniji, tokrat ni bila v mariborskem hotelu Habakuk, ampak na sedežu SDH.

Država je na skupščini nepričakovano posegla v prejemke članov uprave banke. »Skupščina je sprejela sklep, po katerem članom uprave NKBM ne pripada plačilo za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta v podrejeni družbi skupine NKBM, razen povračila stroškov v skladu z vsakokratnim sklepom skupščine podrejene družbe,« so po včerajšnji skupščini sporočili z mariborske banke. »To odločitev lastnika bomo spoštovali tako kot tudi vse ostale odločitve,« pa je o tem dejal predsednik uprave NKBM Aleš Hauc.

Medij: Večer Avtorji: Šoštarič Miha Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Pomurje Datum: 24. 06. 2014 Stran: 22

Poslovanje SKZ Ljutomer - Krizevci se po lanski menjavi vodstva, neuspešni nameri nekaterih članov o selitvi sedeža zadruge in negativnem izkazu ponovno izboljšuje

V teh dneh mineva eno leto, odkar je direktorsko mesto Splošne kmetijske zadruge (SKZ) Ljutomer - Krizevci zasedla Bernardka Hlebič. In prejšnji teden so se člani zadruge, teh je zdaj okrog 200, sestali na občnem zboru, kjer so pregledali poslovanje lanskega leta in začrtali smernice za prihodnje. V lanskem letu je zadruga preživljala težke čase. Prihodkov je bilo za manj kot deset milijonov evrov, kar je za 15 odstotkov manj kot v letu 2012, izguba pa je bila slabih 280 tisoč evrov. Prvi meseci letošnjega leta, kot nam je dejala Hlebičeva, kažejo nekoliko boljše rezultate, zato pričakuje, da bodo znova presegli mejo desetih milijonov evrov prihodkov.

Vrača se zaupanje članov v zadrugo

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 19. 06. 2014 Stran: 6

Jose Manuel Barroso ni odgovoril na pismo VZMD o razlastitvi delničarjev slovenskih bank. Dr. Peter Glavič: Pričakujemo, da bo ustavno sodišče razveljavilo zakon o bančništvu

Predsednik državnega zbora Janko Veber se je Vseslovenskemu združenju malih delničarjev (VZMD) prijazno zahvalil za gradivo o ugotovitvah strokovnih sodelavcev združenja glede razlastitve več kot 100.000 delničarjev slovenskih bank in ga poslal pristojnim službam parlamenta. Predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso ni storil niti tega. "Po treh mesecih, odkar smo nanj naslovili pismo, nismo dobili nikakršnega odgovora. Prav tako ne od večine naših poslancev v evropskem parlamentu. Samo dva sta odgovorila, da sta naše gradivo prejela, da bi kdo sprožil to razpravo v parlamentu, pa nam ni znano," je povedal dr. Peter Glavič iz civilne iniciative Izbrisani mali delničarji NKBM in dodal, da je zato tudi sam postal evroskeptik.

Razlastili so četrtino prebivalstva