Mediji o malih delničarjih

Delničarjem NLB predvidoma 257 milijonov evrov

Medij: Svet24 (Gospodarstvo) Avtorji: S.R./STA Teme: mali delničarji Datum: Četrtek, 10. april 2025 Stran: TUKAJ

NLB namerava letos za izplačilo dividend delničarjem nameniti 50 odstotkov dobička iz leta 2024, kar pomeni 257 milijonov evrov oziroma 37 milijonov evrov več kot lani. Uprava bo izplačilo vnovič predlagala v dveh obrokih, prvič predvidoma na redni skupščini, ki bo junija.

V letu 2024 je NLB delničarjem izplačala za skupaj 220 milijonov evrov dividend, kar predstavlja 40 odstotkov čistega dobička iz leta 2023. Prvi obrok so delničarji potrdili na skupščini junija, drugega pa decembra. V obeh primerih je dividenda na delnico znašala 5,50 evra bruto.

Da bo izplačilo dividend letos znašalo 50 odstotkov dobička iz leta 2024, so iz NLB sporočili že februarja ob objavi nerevidiranih podatkov o lanskem poslovanju. Danes so prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili, da so polovico lanskega dobička zadržali za izboljšanje kapitalskega količnika ob koncu leta, kar pomeni, da je 50 odstotkov na voljo za razdelitev delničarjem.

Tako kot v preteklih letih nameravajo tudi letos skupščini delničarjev predlagati, da se izplačilo izvede v dveh obrokih, ob predpostavki, da ne pride do pomembnejših prevzemnih ali združitvenih aktivnosti.

Lani je NLB Skupina ustvarila 514,6 milijona evrov čistega dobička, kar je sedem odstotkov manj kot v rekordnem letu 2023, a drugo leto zapored nad mejo pol milijarde evrov. Do konca leta 2030 naj bi se povzpel nad eno milijardo evrov, so sporočili iz banke, ki je danes objavila letno poročilo za leto 2024, v katerega je vključila tudi poročilo o trajnosti, prvič pripravljeno v skladu z novo zakonodajo.

Istočasno naj bi se obseg bilančne vsote skupine, ki je ob koncu lanskega leta dosegel nekaj več kot 28 milijard evrov, podvojil.

"Nedavni pretresi zaradi gospodarskih politik ZDA sicer posredno vplivajo na našo regijo, a ker postaja selitev proizvodnje v bližnje države vse bolj privlačna možnost, vseeno menimo, da bi lahko morebitni preusmeritev in prilagoditev evropskega gospodarstva dolgoročno celo okrepili območja, kjer poslujemo," so zapisali v NLB.

 

Več...

Petrol za dividende skoraj dve tretjini dobička

Medij: Delo  Avtorji: Karel Lipnik  Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 11. april 2025 Stran: 9

Naftni trgovec predlaga 2,10 evra bruto dividende na delnico.

Petrol bo delničarjem na redni letni skupščini predlagal izplačilo 2, 10 evra bruto dividende na delnico, kar je 17 odstotkov več, kot so prejeli lani. Za izplačilo dividend bo trgovec z energenti porabil okoli 88 milijonov evrov, kar je 63 odstotkov lanskega čistega dobička. Redna letna skupščina družbe bo zadnji teden maja.

Čisti dobiček skupine Petrol, ki pripada delničarjem, se je lani povečal za dva odstotka in dosegel 138 milijonov evrov. Trgovec z naftnimi derivati je s tem zaostal za postavljenim ciljem, saj je na začetku leta načrtoval 156, 6 milijona evrov čistega dobička. Je pa dosegel prodajne načrte in tudi iztržene marže so bile višje od načrtovanih. Podatki objavljenega revidiranega poročila se ne razlikujejo od marca objavljenih nerevidiranih podatkov poslovanja.

Berger: Regulacija zahteva večjo prilagodljivost

»Leto 2024 je zaznamovala ostra regulatorna politika na področju naftnih derivatov v Sloveniji, ki od družbe zahteva visoko stopnjo prilagodljivosti in učinkovitosti. S premišljenim obvladovanjem stroškov, uspešnim razvojem trgovskega segmenta in dobro prodajo zemeljskega plina smo kljub omejitvam presegli tako lanske rezultate kot načrte. Stabilnost poslovanja smo ohranili tudi z aktivnim obvladovanjem finančnih in tržnih tveganj. Še naprej se prilagajamo regulatornim spremembam na vseh trgih in krepimo temelje za dolgoročno rast, z jasno osredotočenostjo na energetsko tranzicijo, digitalizacijo in trajnostno naravnano poslovanje, lansko poslovanje po objavi letnega poročila ko 2, 1 bruto dividende na delnico bo izplačal Petrol komentira predsednik uprave Petrola Sašo Berger.

Prihodki od prodaje Petrola so medletno zdrsnili za 12 odstotkov in lani dosegli 6, 1 milijarde evrov. Padec je predvsem posledica nižjih cen energentov, ki jih prodaja. Kosmate marže, ki predstavljajo razliko med prihodki in nabavno vrednostjo prodanega blaga, so se lani zvišale za osem odstotkov, tako da so znašale 730 milijonov evrov.

Petrol letos načrtuje enake prihodke, kot jih je ustvaril lani, pri čemer se bodo kosmate marže zvišale na 789 milijonov evrov. To naj bi zadoščalo za 178 milijonov evrov čistega dobička. 63% čistega dobička bo razdelil Petrol.

Prejšnji mesec je že izvedel izredno skupščino delničarjev, saj se je iztekal mandat večini članov nadzornega sveta. Včerajšnja seja je bila zadnja v sedanji sestavi. Poleg potrditve letnega poročila in predloga dividende so se odhajajoči nadzorniki seznanili tudi s poročilom Odvetniške pisarne Zaman in partnerji v zvezi s sklepanjem najemne pogodbe za skladiščenje naftnih derivatov, na podlagi katerega je bilo ugotovljeno, da je bila družbi povzročena materialna škoda, ter sprejeli sklep, da uprava naredi vse potrebno za povrnitev nastale škode. Petrol je lani povečal prodajo naftnih derivatov za dva odstotka. 

 

Več...

Delničarji Save Re maja na skupščini tudi o nadzornikih
Mediji: STA  Avtorji: STA Teme: SavaRe, skupščina delniške družbe Datum: 09.04.2025 
 
Delničarji Save Re bodo na skupščini 26. maja odločali o predlogih, da družba za dividende nameni 34,9 milijona evrov oz. 2,25 evra bruto na delnico ter da v nadzorni svet na novo imenuje Mojco Androjna in Natašo Damjanovič in ponovno Klemna Babnika.
 
Delničarji Save Re bodo na skupščini 26. maja odločali o predlogih, da družba za dividende nameni 34,9 milijona evrov oz. 2,25 evra bruto na delnico ter da v nadzorni svet na novo imenuje Mojco Androjna in Natašo Damjanovič in ponovno Klemna Babnika. Kot navaja danes objavljen sklic skupščine, bi družba na predlog nadzornega sveta in uprave za dividende namenila 40 odstotkov čistega dobička skupine v letu 2024, ki je znašal nekaj manj kot 84,9 milijona evrov. 2,25 evra bruto na delnico bi pomenilo skoraj 29 odstotkov višjo dividendo kot lani. Po predlogu bi se dividende izplačale 11. junija, in sicer delničarjem, ki bodo 10. junija vpisani v delniško knjigo.
 
"Leto 2024 je Zavarovalna skupina Sava zaključila uspešno in nad zastavljenimi finančnimi cilji ter zabeležila čisti poslovni izid v višini 87.846.542 evrov. Posledično sta nadzorni svet in uprava za skupščino oblikovala predlog višine dividende, ki odseva izid poslovanja," v obrazložitvi predlogov sklepov pravi vodstvo. Dodaja, da so upoštevali še druge okoliščine, med drugim regulatorne zahteve glede solventnosti, oceno tveganj ter načrte in nove razvojne projekte.
Skupščina se bo seznanila z dejstvom, da predstavnikom kapitala v nadzornem svetu Klemnu Babniku, Mateju Gombošiju in Keithu W. Morrisu 17. julija poteče štiriletni mandat, ter odločala o predlogu, da člani postanejo Klemen Babnik, Mojca Androjna in Nataša Damjanovič. 
 
Nadzorni svet je pri oblikovanju predloga nabora kandidatov upošteval priporočilo o razpršenosti strokovnih znanj, izkušenj in veščin, raznolikosti sestave z vidika spola, starosti, znanja ter izkušenj, upoštevano pa je tudi načelo kontinuitete dela nadzornega sveta, so pojasnili. 
 
Androjna je bila glede na gradivo k skupščini med drugim v Merkur zavarovalnici vodja financ in računovodstva, nato pa
od leta 2000 14 let članica uprave. Zatem je pri Agenciji za zavarovalni nadzor vodila sektor za dovoljenja. 
 
Damjanovič je 35 let delovala v bančništvu, med drugim je bila zaposlena v NLB in Abanki, po pripojitvi Abanke k Novi KBM je bila v slednji direktorice poslovne mreže. Bila je tudi nadzornica v dveh bankah iz skupine NLB, v družbi Abanka Skladi, v Kreditnem biroju Sisbon in v Zavarovalnici Triglav.
 
Babnik je aktualni vodja kabineta ministra za finance, predlagan je za drugi mandat v nadzornem svetu Save Re. V preteklosti je bil med drugim nadzornik v družbah DRI upravljanje investicij, Sava in Sava turizem.
 

Več...

Svet za cene na prvi seji

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Igor Dernovšek Teme:  mali delničarji, Petrol  Datum: Torek, 8. april 2025 Stran: 5

Svet za cene, ki ga je decembra lani imenoval minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, bo obravnaval vse predloge ukrepov, povezane z nadzorom cen, ter druga stališča in analize, ki jih bo minister predložil vladi.

Novoustanovljeni svet za cene, ki bo deloval kot strokovno posvetovalno telo pri vprašanjih nadzora cen, se je v ponedeljek sestal na prvi redni seji, je sporočilo ministrstvo za gospodarstvo. Svet za cene, ki ga je decembra lani imenoval minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, bo obravnaval vse predloge ukrepov, povezane z nadzorom cen, ter druga stališča in analize, ki jih bo minister predložil vladi. Namen sveta je zagotoviti strokovno podporo in omogočiti predhodno usklajevanje stališč pri oblikovanju ukrepov, so pojasnili na ministrstvu.

Svet za cene vodi Matjaž Han, poleg njega pa so po navedbah Društva Mali delničarji Slovenije člani še Urška Korošec in Luka Omrzel (oba z gospodarskega ministrstva) ter Tina Humar s finančnega ministrstva. GZS zastopajo Bojan Ivane, Uroš Pogačnik in Marko Ninčevič, Trgovinsko zbornico Slovenije Mariča Lah, agencijo za varstvo konkurence David Vogrinec. Preostala člana sta profesor Marko Hočevar z ljubljanske ekonomske fakultete in profesorica Darja Boršič z mariborske ekonomsko poslovne fakultete. Stališča sveta se bodo sprejemala z večino glasov in bodo vključena v poročilo, ki ga bo minister posredoval vladi.

Tokratna seja še ni vključevala obravnave konkretnih predlogov za regulacijo cen, so po seji povedali na gospodarskem ministrstvu. Regulacija cen doslej bolj »po domače« Zakon o kontroli cen omogoča, da vlada v določenih pogojih določi ceno posameznih dobrin, denimo goriva, električne energije, zemeljskega plina, telekomunikacijskih in poštnih storitev, odvoza odpadkov, učbenikov. avtomobilskega zavarovanja, dimnikarskih in pogrebnih storitev. Pogoji, v katerih lahko vlada poseže po nadzoru cen, po navedbah v zakonu vključujejo doseganje ciljev gospodarske politike, monopolni položaj podjetij v ključnih dejavnostih, pričakovanje hudih motenj na trgu in ogrožanje redne preskrbe potrošnikov zaradi visokih cen.

Regulacija cen je bila v zadnjih letih že večkrat uporabljena. Tako vlada Janeza Janše kot vlada Roberta Goloba sta omejevali cene goriv, električne energije, zemeljskega plina, daljinske toplote in tudi dopolnilnega zavarovanja. Regulacija je bila večkrat tarča ostrih kritik, predvsem trgovcev z gorivi.

Po Janševi omejitvi cen goriv v začetku leta 2022 so Gospodarski minister Matjaž Han vodi novoustanovljeni svet za cene, ki naj bi zagotovil strokovno podporo in omogočil predhodno usklajevanje stališč pri oblikovanju ukrepov za nadzor cen. Ci STA trgovci sprožili ustavno presojo zakona o kontroli cen.

Petrol je maja 2023 vložil tudi tožbo proti državi, od katere terja 107 milijonov evrov. Delničar Petrola Dari Južna, nekaj manj kot 10odstotni lastnik največjega trgovca s pogonskimi gorivi, je decembra 2022 med drugim opozoril, da je v zakonu o kontroli cen predvideno, da stališča v zvezi z ukrepi kontrole cen sprejme desetčlanski svet za cene, strokovno posvetovalno telo, ki »deluje kot varovalka pri sprejemanju odločitev, ki bistveno posegajo na trg«, a da ta svet ni bil nikoli imenovan. Vlado je obtožil, da je cene določila kar »po občutku«.

Kritike so letele tudi na vlado Roberta Goloba, ki je sicer regulacijo cen goriv spremenila in namesto omejenih cen vpeljala regulacijo marž, a te po mnenju trgovcev določila zelo nizko. Trgovinska zbornica Slovenije je ob lanskem predlogu sprememb uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov znova opozorila, da predlog »ne vključuje obrazložitve in analize, ki se v skladu z določili zakona o kontroli cen zahteva ob uvedbi ali podaljševanju ukrepa kontrole cen«.

Več...

Vodstvo Krke predlaga rekordne dividende

Medij: SIOL (Gospodarstvo) Avtorji: D.K. Teme: mali delničarji Datum: Četrtek, 3. april 2025 Stran: TUKAJ

Več...

Delničarjem Zavarovalnice Triglav se obeta 2,80 evra dividende

Medij: STA  Avtorji: zc/bdo Teme: Zavarovalnica Triglav, mali delničarji Datum: 26. marec 2024 Vir: TUKAJ

Uprava in nadzorni svet Zavarovalnice Triglav bosta letošnji skupščini delničarjev, ki bo predvidoma v začetku junija, predlagala izplačilo dividende v višini 2,80 evra bruto na delnico. Za dividende naj bi tako največja slovenska zavarovalnica po predlogu vodstva skupaj namenila 63,7 milijona evrov.

Uprava in nadzorni svet Zavarovalnice Triglav bosta letošnji skupščini delničarjev, ki bo predvidoma v začetku junija, predlagala izplačilo dividende v višini 2,80 evra bruto na delnico. Za dividende naj bi tako največja slovenska zavarovalnica po predlogu vodstva skupaj namenila 63,7 milijona evrov. Predlog predstavlja šestodstotno dividendno donosnost delnice Triglava, kar je nad ravnjo pričakovanega povprečnega dividendnega donosa delnic evropskih zavarovalnic v letošnjem letu, so sporočili iz zavarovalnice.

Skupina Triglav je lani poslovala uspešno, na kar so poleg povečanega obsega poslovanja vplivali tudi določeni enkratni dogodki, so zapisali v zavarovalnici. Ustvarila je 131,4 milijona evrov čistega dobička, kar je osemkrat več kot leto prej. Dobiček pred davki je znašal 159 milijonov evrov.

"Prizadevamo si, da je delnica Triglava stabilna, donosna in varna naložba, ki tudi z dividendnim donosom izpolnjuje pričakovanja delničarjev," je dejal predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Andrej Slapar in dodal, da bi letošnja dividenda tako za 60 odstotkov presegla lansko, ki je bila pod vplivom nižjih rezultatov skupine v zahtevnem letu 2023.

"Uprava in nadzorni svet sta pri predlogu na uravnotežen način upoštevala vse cilje dividendne politike in med njimi naše ambicije glede razvoja in rasti. Za njihovo uresničitev bomo poleg organske rasti iskali tudi druge priložnosti. Izplačilo dividende v predlagani višini nam bo omogočilo, da na srednji rok zagotavljamo ciljno kapitalsko ustreznost skupine v pogojih, ko se nam bi zaradi ambiciozne rasti povečale potrebe po kapitalu," so Slaparja še povzeli v sporočilu za javnost.

Kot so dodali, je nadzorni svet potrdil revidirano letno poročilo skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav za leto 2024, objavili ga bodo 31. marca. Skupščino bodo predvidoma sklicali 24. aprila, načrtujejo pa jo 3. junija.

Več...

V Mariboru še brez vloženih tožb. Sanacija bank: Roki še ne tečejo. Sodišče še ni imenovalo članov strokovnega odbora

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  razlaščeni delničarji in obvezničarji, mali delničarji Datum: Torek, 18. marec 2025 Stran: 1 in 9

Devet mesecev po sprejetju zakona o sodnem varstvu razlaščenih vlagateljev bank na tej podlagi ni bila vložena še nobena odškodninska tožba proti Banki Slovenije. Za zdaj tudi ni znano, kdaj jih je mogoče pričakovati. Roki za njeno vložitev namreč zaradi zapletov pri imenovanju posebnega strokovnega odbora, ki naj bi pripravil predhodno mnenje o morebitnem oškodovanju vlagateljev ob sanaciji bank, še ne tečejo.

To je zakon, ki je več kot 100.000 nekdanjim lastnikom delnic in podrejenih obveznic bank prinesel možnost za vložitev odškodninske tožbe zoper Banko Slovenije, ki je z izrednimi ukrepi odredila njihovo razlastitev med zadnjo sanacijo bank; torej v letih 2013 in 2014. Še pred tem pa naj bi Okrožno sodišče v Mariboru imenovalo sedemčlanski strokovni odbor, ki naj bi pripravil predhodno mnenje, ali so bili ti vlagatelji zaradi učinka izrednih ukrepov bolj prikrajšani, kakor če ti ukrepi ne bi bili izrečeni. Če bo odgovor pozitiven, bo to podlaga za morebitno poravnavo z državo v višini šestdeset odstotkov ugotovljene škode.

Več...

Kdo bo Hanu in vladi svetoval glede regulacije cen

Medij: N1 Forbes SLO  Avtorji: Andreja Lončar  Teme:  Petrol, regulacija cen, mali delničarji Datum: Torek, 18. marec 2025 VIR: TUKAJ

Gospodarski minister Matjaž Han je imenoval svet za cene, ki bo ministrstvu in vladi podajal mnenja glede ukrepov kontrole cen.

Gospodarski minister Matjaž Han je imenoval svet za cene, ki je strokovno posvetovalno telo ministra, njegov namen pa je usklajevanje stališč glede predpisovanja ukrepov kontrole cen pred obravnavo na vladi.

Zakon o kontroli cen omogoča, da vlada v določenih pogojih določi ceno posameznih dobrin, denimo goriva, električne energije, zemeljskega plina, telekomunikacijskih in poštnih storitev, odvoza odpadkov, učbenikov, avtomobilskega zavarovanja, dimnikarskih in pogrebnih storitev.

Pogoji, v katerih lahko vlada poseže, po navedbah v zakonu vključujejo doseganje ciljev gospodarske politike, monopolni položaj podjetij v ključnih dejavnostih, pričakovanje hudih motenj na trgu in ogrožanje redne preskrbe potrošnikov zaradi visokih cen.

Regulacija cen je v zadnjih letih šokov in draginje postala priljubljeno orodje politike. Tako vlada Janeza Janše kot tudi vlada Roberta Goloba sta omejevali cene goriv, električne energije, zemeljskega plina, daljinske toplote.

Ko so v začetku leta 2023 tri zavarovalnice napovedale podražitev dopolnilnega zavarovanja, je sedanja vlada po skoraj 20 letih prvič spremenila uredbo, ki določa seznam blaga in storitev, za katere se lahko uporabljajo ukrepi kontrole cen, in nanj dodala storitve dopolnilnega zavarovanja. To ji je omogočilo, da je regulirala tudi cene dopolnilnega zavarovanja, ki ga je kasneje pretvorila v obvezni prispevek.

Južna: Cene določajo “po občutku”

Regulacija pa je bila v tem času tudi tarča ostrih kritik, predvsem trgovcev z gorivi. Po Janševi omejitvi cen goriv v začetku leta 2022 so trgovci, ki jih je ukrep silil v prodajo pod ceno, na ministrstvo za gospodarstvo začeli pošiljati zahtevke in močno lobirali za povračilo škode. Sprožili so tudi ustavno presojo zakona o kontroli cen, a vse brez uspeha. Petrol je maja 2023 vložil tožbo proti državi, od katere terja 107 milijonov evrov, a sodišče v dveh letih o primeru še ni odločilo.

Delničar Petrola Dari Južna, nekaj manj kot 10-odstotni lastnik največjega trgovca s pogonskimi gorivi, je decembra 2022 kritiziral vladno omejevanje cen. Med drugim je opozoril tudi, da je v zakonu o kontroli cen predvideno, da stališča v zvezi z ukrepi kontrole cen sprejme desetčlanski svet za cene, strokovno posvetovalno telo, ki “deluje kot varovalka pri sprejemanju odločitev, ki bistveno posegajo na trg”, a da ta svet ni bil nikoli imenovan. Vlado je obtožil, da je cene določila kar “po občutku”.

Kritike so letele tudi na vlado Roberta Goloba, ki je sicer regulacijo cen goriv spremenila in namesto omejenih cen vpeljala regulacijo marž, a te po mnenju trgovcev določila zelo nizko. Trgovinska zbornica Slovenije je ob lanskem predlogu sprememb uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov znova opozorila, da predlog “ne vključuje obrazložitve in analize, ki se v skladu z določili zakona o kontroli cen zahteva ob uvedbi ali podaljševanju ukrepa kontrole cen”.

Nekateri viri blizu delničarjem Petrola so menili, da je vlada z nižanjem marž pošiljala sporočilo Južni, ki je imel zadnja leta močno vlogo v nadzornem svetu in da ni bilo resnih analitičnih podlag za določanje cen.

Mnenje, ki bo seglo do vlade

Zdaj postavljeni svet za cene bo obravnaval vse predloge za ukrepe kontrole cen ter druga stališča in analize o cenah, ki jih minister pošlje vladi, so nam pojasnili na gospodarskem ministrstvu. Svoja stališča sprejme z večino glasov.

Posvetovalno telo vodi Matjaž Han, kot minister, pristojen za cene, člani pa so še Urška Korošec, Luka Omrzel (oba z gospodarskega ministrstva), Tina Humar s finančnega ministrstva. GZS zastopajo Bojan Ivanc, Uroš Pogačnik in Marko Ninčević, Trgovinsko zbornico Mariča Lah, agencijo za varstvo konkurence David Vogrinec. Preostala člana pa sta profesorja Marko Hočevar z Ekonomske fakultete v Ljubljani in Darja Borđič z Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru.

“To nas navdaja z optimizmom, da posegi v marže ne bodo več odraz ‘trenutnega navdiha nekoga’, ampak bodo strokovno utemeljene in ne v škodo družb, ki zapadejo pod regulacijo,” je vzpostavitev sveta za cene v sporočilu po petkovi Petrolovi skupščini pozdravilo Društvo MDS, ki zastopa male delničarje. Petrol in delničarji si že dolgo prizadevajo za dvig marž, in sicer bi jih približali povprečju v državah EU, ki znaša približno 20 centov na liter goriva, kar je približno dvakratnik slovenskih marž. Trenutna uredba velja do junija.

V svetu tudi član uprave Petrola

Poleg zaposlenih na ministrstvih, v cehovskih združenjih in na fakultetah sta v svetu, ki sicer nima odločevalske, ampak posvetovalno vlogo, še Ninčević in Pogačnik. Prvi je član uprave Petrola (tja je prišel iz Lisce Darija Južne), drugi pa direktor odvetniške pisarne Čeferin, ki pa med drugim že leta vodi skupščine Petrola (tudi zadnjo, ki je potekala prejšnji petek).

Kot so nam pojasnili na ministrstvu, je bil Pogačnik predlagan s strani Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Ninčević pa je bil skupni kandidat GZS in Trgovinske zbornice Slovenije (TZS). Na ministrstvu za gospodarstvo pravijo, da so vsi člani sveta strokovnjaki, minister Han pa je v primeru obeh omenjenih upošteval predloge reprezentativnih zbornic.

Več...

Pozor, rok za tožbe bančnih razlaščencev se ne izteka

Medij: N1 Forbes Slo Avtorji: Andreja Lončar  Teme: mali delničarji, obvezničarji Datum: Petek, 14. marca 2025 Vir: TUKAJ

Informacije, da se jutri imetnikom izbrisanih vrednostnih papirjev bank izteče rok za vložitev tožbe, ne držijo, sporočajo iz Društva Mali delničarji Slovenije.

Enajst let po razlastitvi delničarjev in obvezničarjev v bančni sanaciji, s katero je zaradi reševanja bank več kot 100 tisoč lastnikov delnic in podrejenih obveznic čez noč ostalo brez vrednostnih papirjev v skupni vrednosti 960 milijonov evrov, imajo oškodovanci možnosti podati odškodninske tožbe.

Tožnik lahko v skladu z lani sprejetim zakonom o sodnem varstvu nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank s tožbo zoper Banko Slovenije uveljavlja odškodninsko varstvo. Kot smo pisali, bo temeljna presoja, ali bi razlaščenec v primeru stečaja banke dobil več.

Spor med zastopnikoma malih delničarjev

Kot pravijo v društvu Mali delničarji Slovenije, pa v zadnjih dneh dobivajo “številne klice” razlaščenih imetnikov delnic in obveznic, ker naj bi se pojavila interpretacija, da je zadnji rok za vložitev tožbe 15. marec, torej jutri.

Zakon določa, da se kolektivno odškodninsko tožbo lahko vloži najkasneje v šestih mesecih od objave obvestila o vzpostavitvi virtualne podatkovne sobe, ki je bila vzpostavljena sredi septembra lani. Od tu torej interpretacije, da se rok za vlaganje tožb izteka.

A v društvu menijo, da to ne bi bilo smiselno, saj bo pomembna podlaga za odločitev o morebitni tožbi predhodno mnenje posebnega odbora, skupine sedmih neodvisnih strokovnjakov. Ti bodo presojali, ali je razlaščencem zaradi učinka izrednih ukrepov nastala škoda, višja od tiste, ki bi nastala, če izredni ukrepi Banke Slovenije ne bi bili izrečeni.

Odbor, kot smo nedavno poročali, še ni imenovan, razlog za to pa je spor med združenjema malih delničarjev (Vseslovensko združenje malih delničarjev in Društvo Mali delničarji) glede reprezentativnosti. Mariborsko okrožno sodišče trenutno odloča o pritožbi Društva MDS na odločbo o reprezentativnosti VZMD. 

Sodišče bo pozvalo h vložitvi tožb

Na mariborskem okrožnem sodišču so za društvo potrdili, da “rok za vložitev tožbe ne teče v času od objave sklepa o začetku postopka za izdelavo predhodnega mnenja na sodni deski in spletni strani sodišča do objave povzetka predhodnega mnenja”.

V društvu torej imetnike izbrisanih vrednostnih papirjev obveščajo, da rok za vložitev tožbe ne teče od 6. septembra lani, ko je bil na spletni strani sodišča objavljen in tudi izdan sklep pristojne sodnice o začetku postopka za izdelavo predhodnega mnenja. Če povzetek predhodnega mnenja ne bi bil objavljen v dvanajstih mesecih po objavi sklepa sodišča o imenovanju odbora, pa bi rok za vložitev tožbe znova tekel.

Na sodišču so še pojasnili, da bodo po objavi predhodnega mnenja v virtualni podatkovni sobi objavili tudi poziv za vložitev kolektivne tožbe na spletni strani in sodni deski sodišča.

Več...

Rekordni dobiček Petrola, a zaostanek pri naložbah

Medij: N1 Forbes Slo Avtorji: Andreja Lončar  Teme: mali delničarji, obvezničarji Datum: Petek, 14. marca 2025 Vir: TUKAJ

Na današnji skupščini Petrola se obeta menjava nadzornega sveta. Kdo so izbranci SDH Žige Debeljaka in vladajočih?

Petrol je v lanskem letu ustvaril 6,1 milijarde prihodkov, pri čemer je količinska prodaja tako naftnih derivatov kot zemeljskega plina in električne energije ostala na visokih ravneh.

Kosmati poslovni izid je znašal 730,4 milijona evrov, kar je osem odstotkov več kot v 2023. EBITDA je dosegel 314,2 milijona evrov , kar je 15 odstotkov več kot v preteklem letu. Čisti poslovni izid v višini 145,9 milijonov evrov je bil za sedem odstotkov višji kot leta 2023 in najvišji v zgodovini podjetja. Tak rezultat je omogočila tudi optimizacija stroškov; podjetje je stroške poslovanja znižalo za dva odstotka.

Je pa Petrol lani močno zaostal pri naložbah. Za investicije je namenil 60,1 milijona evrov, kar je več kot pol manj od načrtov (130 milijonov evrov). “Negotovost, povezana s prenizkimi maržami, naraščajoča geostrateška in okoljska tveganja so vplivala na dinamiko investicij, predvsem na področju projektov energetske tranzicije, ki so ključni za trajnostni prehod na zelena goriva,” so navedli v podjetju. Letos načrtujejo za 150 milijonov evrov investicij. 

Prihodki naj bi letos ostali na ravni 6,1 milijarde evrov, EBITDA naj bi se povečal na 339 milijonov evrov (osem odstotkov več kot lani), čisti poslovni izid pa na 177,8 milijona evrov (lani 145,9 milijona evrov). Razmerje med neto dolgom in EBITDA naj bi bilo 1,2, kar pomeni nizko zadolženost.

Ta mesec, kot smo pisali, Petrol s ciljem nadaljnje optimizacije poslovanja zapira črpalko v Rovtah, kar je razburilo lokalno prebivalstvo.

To je predlagana nova sestava nadzornikov

Danes ob 12. uri bo potekala redna letna skupščina podjetja. Ker prihodnji mesec nadzornikom poteče štiriletni mandat, bodo delničarji danes glasovali o novi ekipi.

V devetčlanskem nadzornem svetu so trenutno poleg predsednika Janeza Žlaka še Borut Vrviščar, Aleksander Zupančič, Mladen Kaliterna, Mario Selecky, Alenka Urnaut ter predstavniki zaposlenih Alen Mihelčič, Robert Ravnikar in Marko Šavli.

Trije člani nove nadzorniške ekipe so že potrjeni; skupščina se bo namreč danes samo seznanila z informacijo, da je svet delavcev Petrola decembra za delavske predstavnike v nadzornem svetu ponovno izvolil Ravnikarja in Šavlija, medtem ko bo Mihelčiča nadomestila Lina Jerman, direktorica oddelka podpore strankam in kontaktnega centra Petrola.

Slovenski državni holding (SDH), ki upravlja skupno tretjinski delež državnih delničarjev v Petrolu, danes v imenovanje predlaga tri nova imena:

  • Marko Jazbec, mož državne sekretarke na finančnem ministrstvu Saše Jazbec, ki jo vladajoča Svoboda (za zdaj neuspešno) močno podpira tudi pri kandidaturi za guvernerko Banke Slovenije, tako kot finančni minister Klemen Boštjančič velja za kader Boruta Jamnika,
  • Luka Zajc, odvetnik, ki je delal v odvetniški pisarni Čeferin, zdaj pa dela za evropsko nogometno zvezo (Uefa), ki jo vodi Aleksander Čeferin,
  • Tomaž Vesel, ki je bil prvi kandidat Roberta Goloba za evropskega komisarja, vendar je moral zaradi zahteve, da Slovenija na to mesto imenuje žensko, odstopiti, mesto pa je kasneje pripadlo Marti Kos; Vesel je po navedbah v sklicu skupščine zdaj direktor družbe Eurofit in prokurist Salomona v lasti Martina Odlazka, hkrati je Čeferinov prijatelj iz otroštva (med drugim mu je vplivni odvetnik pomagal do visokega revizorskega položaja pri Svetovni nogometni zvezi Fifa).

Kot je poročal Info360.si, kadrovska komisija nadzornega sveta Petrola Marka Jazbeca zaradi pomislekov o konfliktu interesov ni uvrstila v ožji krog kandidatov, saj Sava Re oziroma njena hčerinska družba zavarovalnica Sava posluje s Petrolom. A pretehtala naj bi presoja SDH, da Petrol sodeluje s hčerinsko družbo, na katero Jazbec nima neposrednega vpliva, ampak samo posrednega (ker vodi njeno mamo).

Za nadzornike so poleg omenjene trojke predlagani še:

  • Goran Kralj, član uprave hrvaškega pokojninskega sklada PBZ, ki naj bi zastopal pokojninske sklade (ti imajo v lasti okoli 12 do 14 odstotkov Petrola),
  • Mario Selecky, ki bi tako še naprej zastopal slovaško-češko investicijsko družbo J&T (ta ima v lasti slabih 13 odstotkov Petrola),
  • Vesna Južna, ki bi zastopala interese družb v lasti njene družine (zakonca Južna imata dobrih 10 odstotkov Petrola).

Naslednji korak: kdo bo predsednik?

Naši sogovorniki iz krogov blizu delničarjev Petrola pričakujejo mirno skupščino, na kateri bodo predlagani nadzorniki tudi potrjeni. Na spletni strani Petrola ni navedeno, da bi delničarji poslali kakšen nasprotni predlog (to se sicer lahko zgodi na sami skupščini).

S potrditvijo predlaganih nadzornikov bi vladajoča klika dobila več moči pri upravljanju Petrola. V nadzornem svetu zdaj sedita Žlak in Zupančič, ki veljata za kader prejšnje vlade Janeza Janše. Oba je SDH že predlani poskušal zamenjati, a mu to ni uspelo. Žlak je pravočasno odpravil razlog za odpoklic (odstopil je z mesta likvidacijskega upravitelja RTH), Zupančiču pa se je na skupščini v bran postavil Dari Južna, ki ima v lasti okoli 10 odstotkov delnic, in SDH je bil preglasovan. S tem je, čeprav zastopa državne lastnike s skupno 32-odstotnim deležem, SDH izgubil upravljavsko moč v Petrolu, ki ima skupno 21.300 delničarjev.

V medijih se pogosto omenja, da ima Južna povezave z vrhom SDS, bil naj bi osebni prijatelj Andreja Vizjaka. Vir blizu Petrola meni, da bo z imenovanjem nadzornikov, ki so bolj blizu SDH in vladi, prišlo do ‘uravnoteženja’ sil v nadzornem svetu. Pričakuje, da bo tudi vlada bolj ‘milostna’ do trgovca, predvsem pri odločitvah o regulaciji marž.

Zdi se, da tako menijo tudi vlagatelji: delnica Petrola je namreč od začetka leta pridobila kar tretjino vrednosti.

Prva seja novega nadzornega sveta bo 9. aprila. Poznavalec dogajanja v Petrolu v primeru današnje potrditve predlagane sestave nadzornega sveta pričakuje, da se bosta za predsedovanje borila odvetnik Zajc in Tomaž Vesel.

Regulacija ostaja trn v peti

Je pa danes pričakovati vprašanja delničarjev v zvezi z regulacijo marž. Lastniki že dlje časa pozivajo vlado, da naj sprosti regulacijo oziroma zviša regulirano maržo. Še vedno nerešeno ostaja tudi vprašanje povračila za regulacijo iz leta 2022 – kot smo pisali, se je neuspešen poskus poravnave z državnim odvetništvom končal s Petrolovo vložitvijo tožbe .

Več...

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.