ČASNIK: DELO – Sobotna priloga AVTOR: Andrej Rant STRAN: 8 VIR: TUKAJ DATUM: 10. oktober 2026
Kontroverzna bančna sanacija, izvedena leta 2013, čaka na epilog. A ker imenovanje odbora strokovnjakov, ki naj bilanc, izvedenih v stresnih testih bančnega sistema leta 2013, še ni pravnomočno.
Nepreglednost ocenjevanja, šibkost razlag v ugibanjih BANK
Po več kot dveh letih od uveljavitve zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB1) je sodišče v začetku julija javnosti sporočilo, da je v skladu z zakonom imenovalo odbor strokovnjakov in njegovega predsednika (Delo, 7. julij 2026). Predsednik odbora je v sedemčlanskem odboru jeziček na tehtnici pri glasovanju o mnenju odbora, ki bo ocenilo korektnost ravnanja Banke Slovenije v sanaciji bank leta 2013. Julijsko sporočilo sodišča je spremljala opomba, da bo treba počakati še na pravnomočnost imenovanja. Pravnomočnost zahteva iztek vseh rokov za morebitne ugovore, po katerem se sklep sodišča vroči upravičenim predlagateljem in objavi v virtualni sobi, na sodni deski in na spletni strani sodišča. Proti predlogu za imenovanje predsednika odbora strokovnjakov je bil v roku vložen ugovor (Delo, 27. avgust 2026). Razlogi, zakaj se imenovanje odbora nenehno vrti v začaranem krogu ugovorov, do pravnomočnega imenovanja pa ne pride, potrebujejo nekaj obrazložitve. Širši javnosti bo razlaga koristila pri razumevanju procesa, ki ga imenovanje sproža. Odbor bo preveril in zaključil vrednotenje bančnih bilanc, izvedeno v stresnih testih bančnega sistema leta 2013. Zaradi 13letne odsotnosti pravnega varstva razlaščencev ima to vrednotenje še vedno status nezaključenosti.
Varovala objektivnosti preverjanja
Dvoje vrst varoval v ZPSVIKOB1 oblikuje pogoje za imenovanje posameznega člana v odbor neodvisnih strokovnjakov. Prva temeljijo na ugotavljanju dejstev, ki jih je možno preveriti. Ta so formalno zapisana v zakonu samem. Druga temeljijo na presoji, ki v ospredje postavlja videz nepristranosti članov odbora. Presoja videza nepristranosti je v izključni pristojnosti sodišča.
Sodišče za videz nepristranosti zahteva, da kandidat za člana odbora ni vnaprej javno izražal dvomov o objektivnosti ukrepov, ki so bili sprejeti na podlagi rezultatov stresnih testov 2013. Računsko sodišče je v svojem poročilu o izvajanju nadzorstvene funkcije Banke Slovenije v obdobju 2008 2013 javno potrdilo, da dvomi obstajajo. Ni jih moglo ne potrditi in ne zanikati. Potrjevanje dvomov ni enostavno. Dovolj je pogledati, kakšna znanja ZPSVIKOB1 zahteva za njihovo potrditev. Člani odbora morajo biti strokovnjaki s področja finančnega in bančnega prava, računovodstva, financ ali vrednotenja sredstev. O potrebi dodatnih znanj poleg teh lahko posebej presoja še sodišče. Zakon zahteva, da se vsa ta kombinacija znanj izrazi s številkami.
Treba je ugotoviti razliko med najverjetnejšo in dejansko obravnavo posameznih razredov kvalificiranih obveznosti za vsako posamezno banko.
Prostost preverjanja vrednotenja je omejena s številkami izbranega rezultata stresnih testov. Dokazati je treba, kje v številkah izbranega rezultata so nepravilnosti, katerih odprava bi v rednem stečajnem postopku pokazala, da bi imele banke konec leta 2015 pozitiven kapital tudi brez odobrene državne dokapitalizacije.
Videz pristranosti na podlagi njihovih dosedanjih javnih objav in nastopov je sodišče ugotovilo pri treh predlogih članov odbora. Te predloge je sodišču predstavilo Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD), predstavnik interesov razlaščencev v postopku. Sodišče je o videzu pristranosti odločalo tudi pri predlogu enega člana odbora iz kvote zagovornikov izrednega ukrepanja po stresnih testih slovenskega bančnega sistema 2013. Ni ga izločilo iz članstva v odboru. Ugotovilo je, da njegovo javno zagovarjanje ciprskega reševanja bank ni relevantno za videz pristranosti v slovenskem primeru.
Ciprski primer in stresni testi 2013 in 2014
Leta 2013 je v bančnih sistemih dveh držav članic Evropske unije prišlo do novega ukrepanja, ki je bilo posledica finančne krize. Spomladi na Cipru in konec leta v Sloveniji. Ukrepanje na Cipru je zahtevalo finančno pomoč Evropske unije z angažiranjem trojke. Ciprska država za reševanje globine krize, ki jo je zadela, ni imela sredstev. Slovenija je sredstva imela, a je potrebovala dovoljenje za dokapitalizacijo bank z državno pomočjo. Obseg potrebne dokapitalizacije je ugotavljala s stresnimi testi na podlagi dogovorjenih evropskih scenarijev. Ti so predpostavljali, kaj vse bi se lahko zgodilo v daljšem prihodnjem obdobju. Rezultati stresnih testov so zato prikazovali ocene za konec leta 2015. Stresni testi so z letom 2014, ko je bila sprejeta evropska direktiva o reševanju bank (direktiva BRRD), postali standarden postopek ocenjevanja ekonomskega zdravja bank v evropskem prostoru. Na njihovi podlagi je bilo v letu 2014 izvedeno vseevropsko testiranje sistemsko pomembnih bank, ki jih je v centraliziran nadzor prevzela Evropska centralna banka.
Razlaga, da dokapitalizacija na podlagi stresnih testov 2013 v Sloveniji šteje za reševanje bank, je pri ukrepanju slovenske banke uvrstila v isto kategorijo kot banke na Cipru. Ta razlaga je izenačila stvarno stanje sedanjosti na Cipru z ocenjeno bodočnostjo v Sloveniji. Na Cipru so bile banke dejansko v stečaju, ki je zahteval evropsko pomoč. V Sloveniji banke v letu 2013 niso bile v stečaju, potrebovale pa so okrepitev v obliki dokapitalizacije z držav no pomočjo. Stečaj slovenskih bank na podlagi predpostavk o bodočih dogajanjih naj bi pokazale ocene stresnih testov za konec leta 2015.
V nasprotju s Ciprom je v Sloveniji država denar za dokapitalizacijo zagotovila sama. Prislužila si je pohvalo tedanjega podpredsednika evropske komisije, da z dokapitalizacijo ni obremenila evropskih partneric s prošnjo za finančno pomoč. Tako na Cipru kot v Sloveniji so bili takoj razlaščeni lastniki kapitala in lastniki podrejenih bančnih obveznic. Ukrepanje v Sloveniji ni popolnoma sledilo ciprskemu modelu. V Sloveniji ni bilo zaplembe depozitov nad 100. 000 evrov, za katere v evropskem prostoru ne velja nacionalna depozitna garancija. Na Cipru se je zaplemba depozitov zgodila. Ta ukrep je pri Sloveniji obšla zahteva, da je v primeru stečajnega rezultata stresnih testov treba izračunati likvidacijsko vrednost bank. Ocena likvidacijske vrednosti je v Sloveniji dodatno razvrednotila aktivo bank, ki je že bila razvrednotena v stresnih testih. Razliko je z dokapitalizacijo morala pokriti slovenska država, ne imetniki depozitov nad garantiranim pragom.
Med stresnimi testi leta 2013 v Sloveniji in vseevropskim testiranjem sistemsko pomembnih bank držav članic Evropske unije v letu 2014 obstaja pomembna razlika. Ob ocenjenih kapitalskih primanjkljajih v vseevropskih stresnih testih dokapitalizacij z državno pomočjo evropska komisija ni mogla šteti za reševanje bank. Direktiva BRRD je stresne teste v Evropski uniji ali v nacionalnih okoljih držav članic pravno izločila iz pogojevanja državne pomoči za te namene. Dokapitalizacije z državno pomočjo na podlagi rezultatov stresnih testov po tej izločitvi štejejo za preventivno dejanje, ki naj reševanje prepreči. V Sloveniji je evropska komisija rezultate stresnih testov štela za reševanje bank z državno pomočjo. To razlago si je dovolila v času, ko direktiva BRRD še ni bila sprejeta. Slovenija je tako postala edina država Evropske unije, pri kateri je dokapitalizacija z državno pomočjo na podlagi rezultatov stresnih testov štela za reševanje bank.
Evropski parlament se je v direktivi BRRD z izjemo, ki preklicuje razlago, da rezultati stresnih testov štejejo za reševanje bank, vrnil k pravilom javnih mednarodnih računovodskih standardov. Ti zapovedujejo, da bodočih dogodkov, ne glede na to, kako verjetni so, ni mogoče šteti za dogodke, ki se lahko knjižijo v računovodskih izkazih tekočega obdobja. V času razprave in dopolnjevanja direktive BRRD so to brez dvoma vedeli tudi v strokovnih službah evropske komisije. Zato je evropska komisija svoji razlagi reševanja bank na podlagi stresnih testov in pogojevanju državne dokapitalizacije na njihovih rezultatih morala zagotoviti pravno podlago, ki bi knjiženja dovoljevala. To pravno podlago so v Sloveniji uveljavile spremembe stečajnega zakona, sprejete v času stresnih testov leta 2013. Dopolnjeni členi stečajnega zakona so oblikovali pravila, pod katerimi je knjiženje rezultatov stresnih testov postalo pravno dopustno. Ključna pri tem je bila zahteva, da se za podjetja v stečaju uveljavi prisilno vrednotenje sredstev po zasebnih Mednarodnih standardih ocenjevanja vrednosti (MSOV). Pri oblikovanju vsebine sprememb stečajnega zakona so predstavniki evropske komisije, skupaj s predstavniki drugih evropskih in mednarodnih institucij, intenzivno sodelovali. Pravno dopustno knjiženje bodočih dogodkov v poslovne knjige bank je pomenilo, da so bili ocenjeni rezultati skrbnega pregleda sredstev za leto 2015 obravnavani kot dejanski dogodki leta 2013.
Ukrepanje na podlagi rezultatov stresnih testov je dokončno in nepreklicno. Vrednotenje, ki je bilo podlaga za ukrepanje, pa velja za nezaključeno, dokler niso končani postopki pravnega varstva razlaščencev. Prostost preverjanja poštenosti vrednotenja v stresnih testih ni neomejena. Preverjanje mora ugotoviti pomanjkljivosti v izbranem rezultatu stresnih testov. Če bi dodatna presoja poštenosti vrednotenja pokazala, da je prišlo do ravnanj, ki so bila v neskladju s pravnim okvirom in pravili stroke, bi bili razlaščenci upravičeni do odškodnine. Po trinajstih letih od zaključka stresnih testov bančnega sistema jim možnost dodatne presoje prinaša ZPSVIKOB1.
Vloga revizorjev pri potrjevanju rezultatov stresnih testov
Zahtevana dokapitalizacija bank na podlagi rezultatov stresnih testov je bila fiksirana na zgornjo mejo razpona v oceni obsega likvidacijske vrednosti, ki jo je v stresnih testih ocenil ocenjevalec »od spodaj navzgor«. Javna sredstva dokapitalizacije niso bila namenjena obstoječim lastnikom. Namenjena so bila novim zasebnim lastnikom po umiku države iz lastništva bank.
Rezultat makroekonomskega hipotetičnega scenarija v stresnih testih je bil z izrednim ukrepom takoj vpisan v poslovne knjige bank, rezultat hipotetičnega stečaja (likvidacijska vrednost sredstev) pa je bil določen v razponu. Končna ocena tega razpona je bila prepuščena presoji pooblaščenih revizorjev ob reviziji rezultatov poslovanja bank za leto 2013. Izjemo je predstavljala Gorenjska banka, ki je zavrnila knjiženje rezultatov izvajalcev stresnih testov.
Pri lastnem ocenjevanju likvidacijske vrednosti sredstev so se revizorji znašli v neznanem okolju MSOV. Predpisoval jim jo je spremenjeni stečajni zakon. Ti standardi sodijo v domeno zasebnega prava. Njihova vsebina je zaščitena s pravili intelektualne lastnine. Ta za razkritja njihove uporabe zahteva posebno dovoljenje lastnika. Za ocenjevanje likvidacijske vrednosti ni bilo pravil, kakršna so bili revizorji vajeni uporabljati dotlej. V svoje ocene so vnašali ugibanja, za katera je bilo malo vsebinskih utemeljitev.
To je vznemirilo slovensko revizorsko stroko. Nepreglednost ocenjevanja in šibkost razlag v ugibanjih, ki so spremljale ocene likvidacijske vrednosti bank v reviziji bančnih bilanc za leto 2013, sta zato že jeseni 2014 spodbudili Slovenski institut za revizijo k uveljavitvi slovenskega poslovno finančnega standarda SPS5. Po manj kot letu dni od sprejema sprememb zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPPF) je strokovni svet Instituta za revizijo oktobra 2014 (Uradni list RS številka 77/2014) objavil slovenski poslovno finančni standard 5 (SPS5). SPS5 je namenjen podrobnejši opredelitvi postopkov zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja podjetij pri oblikovanju mnenja pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij v zvezi z novimi določili ZFPPIPP Z njim je skušal v bodoča revizijska preverjanja poslovnih dogodkov po spremenjenem stečajnem zakonu vnesti nekaj videza urejenosti. Ta naj bi bila zagotovljena pri bodočih uporabah spremenjenega stečajnega zakona.
Ni pričakovati, da bi se še kdaj pojavil primer takšnega dogajanja, kakršnemu smo bili priče v stresnih testih slovenskega bančnega sistema leta 2013. Revizorjem je bilo v revidiranih poročilih bank ob pravni veljavnosti MSOV dovoljeno samo potrditi prenos obvladovanja slovenskega bančnega sistema iz rok nacionalne države v roke tujih akterjev. To je bil enkraten, zgodovinski dogodek.
Naj ob tem dodam, da je zahtevana privatizacija NLB na podlagi rezultatov stresnih testov 2013 sprožila tudi realizacijo nasledstvenih tveganj iz naslova prevzema garancije nekdanje SFRJ za devizne hranilne vloge v tej banki. Razpletla jih je v dobro novih lastnikov. Do realizacije nasledstvenih tveganj je prišlo v letu 2018. O dogajanju v zvezi s tem pripoveduje prispevek Jubilej v odtisih časa, objavljen v tematski številki Bančnega vestnika ob 70. obletnici Združenja bank Slovenije marca 2026.
V nasprotju s Ciprom je v Sloveniji država denar za dokapitalizacijo zagotovila sama. Prislužila sije pohvalo tedanjega podpredsednika evropske komisije, da z dokapitalizacijo ni obremenila evropskih partneric s prošnjo za finančno pomoč.
Novela ZPSVIKOB1A
ZPSVIKOB1 je v strukturi članov odbora zagotovil enakopravno obravnavo tako zagovornikov ukrepanja Banke Slovenije v letu 2013 kot dvomljivcev o poštenosti njenega ukrepanja. Ravnotežje pogledov med obema skupinama vzpostavlja nevtralnost predsednika odbora, ki ga določi sodišče. V postopkovni izvedbi enakopravne obravnave je postopek imenovanja odbora zašel v začarani krog. Kljub izločanju predlogov VZMD za članstvo v odboru na podlagi videza pristranosti je VZMD vedno našel nove predloge. Sodišče je vedno znova našlo tudi utemeljitve za zavrnitev predlogov. Zakonodajalec se je zato z novelo zakona ZPSVIKOB-1A zatekel k rešitvi, ki razlaščence pušča brez pravice do lastne izbire. Željo zakonodajalca po pospešitvi postopka imenovanja odbora je mogoče razumeti. Želi čim prej videti rezultate uveljavljanja zakona. Naneslo pa je tako, da se je ugovor v novem krogu osredotočil na predlog imena, ki ga je sodišče predstavilo za predsednika odbora.
Dolgoletni zapleti vzpostavljanja pravnega varstva razlaščencev opozarjajo, da je v ozadju vseh zastojev prepletenost strokovnih in političnih elementov, povezanih s stresnimi testi slovenskega bančnega sistema v letu 2013. Njihova vsebina se ne nanaša samo na vprašanja, ki jih lahko razreši finančna stroka. V njej so tudi politične smernice evropske komisije, temelječe na sklepih Evropskega sveta. Te smernice je evropska komisija v uradnem listu Evropske unije konec julija 2013 objavila v Bančnih sporočilih 2013 (2013 Banking communication).
Tako pravila evropske bonitetne finančne stroke za obvladovanje bančne krize kot politične smernice evropske komisije imajo svojo pravno podlago. Vendar uresničevanju političnih smernic omejitve postavlja veljaven sistem bonitetnih pravil finančne stroke. Ali so bile te omejitve pri stresnih testih slovenskega bančnega sistema leta 2013 spoštovane, bo sodišču predstavilo mnenje odbora neodvisnih strokovnjakov. Pričakovanja tako razlaščencev kot širše javnosti so, da bo v javnem povzetku mnenja odbora strokovnjakov podrobno obrazloženo, ali je bilo v stresnih testih leta 2013 uresničevanje političnih smernic podrejeno pravilom stroke ali pa je bilo obratno: da je uresničevanje političnih smernic prevladalo nad pravili finančne stroke.
