NLB

Ali smo na sledi novi teoriji zarote v Banki Celje?

Danes je v javnosti odjeknila novica, da naj bi Banka Slovenije že pripravljala vse potrebno za izbris vseh terjatev imetnikov podrejenih obveznic do Banke Celje v višini 95 milijonov evrov. Banka Slovenije do izdaje odločbe Evropske komisije te novice ne želi komentirati, neuradno pa je slišati, da bo odločba zagotovo izdana že v prvi polovici letošnjega decembra.

Doslej je Banka Slovenije od Banke Celje za doseganje kapitalske ustreznosti zahtevala dokapitalizacijo v višini 160 milijonov evrov, kar bi pomenilo, da je njen kapital trenutno negativen v višini okoli 20 do 30 milijonov evrov.

Izbris vseh podrejenih obveznic Banke Celje bi bil mogoč le, če bi bil njen kapital negativen za vsaj 95 milijonov evrov, neuradno pa naj bi Banka Slovenije naročila novo vrednotenje, ki bo skladno s tem pogojem.

Društvo Mali delničarji Slovenije je zato že pozvalo Upravo Banke Celje, naj preko sistema SEONET nemudoma objavi ustrezne informacije.

 

Ljubljana, 03. december 2014


 

Podrejeni dolg Banke Celje znaša 94,8 mio EUR

Banka Celje je izdala več obveznic, v podrejeni dolg pa se uvrščajo obveznice serije 10, 11, 12 in 16, v skupni emisijski vrednosti 88,7 milijona evrov. K podrejenemu dolgu pa je potrebno prišteti še natečene a neizplačane obresti v skupni višini cca. 2,8 milijona evrov ter 3,3 milijona EUR podrejenih obveznosti.  

 

Ali se ponavlja scenarij izpred leta dni uporabljen pri NLB, NKBM, Abanki Vipa, Probanki in Factor banki?

V kolikor je temu tako, z gotovostjo lahko trdimo, da bo Evropska komisija izdala odločbo, s katero bo potrdila, da je predlagani ukrep izbrisa, skupaj z državno dokapitalizacijo in ostalimi ukrepi za stabilnost Banke Celje, skladen s pravili EU o državnih pomočeh.

Banka v dar

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Pogledi Datum: 18. 11. 2014 Stran: 11

Kdor bo kupil NKBM, jo bo za 300 milijonov evrov, še posebno pa, če bo cena res samo 150 milijonov, kakor je zdaj slišati, praktično dobil v dar. A celo za tako ugodno ponudbo ni veliko zanimanja v finančnem svetu, saj v javnosti kot najresnejši interesent za nakup NKBM velja le madžarska OTP banka, čeprav finančni minister govori o zavezujočih ponudbah, ki se zbirajo, v množini. Banko namerava vlada, v njenem imenu pač SDH, ki vodi postopek, torej skorajda podariti. In to naj bi se zgodilo v kratkem, po zavezi, dani Bruslju ob odobritvi državne pomoči, pa do konca leta. Za 150 milijonov evrov bi si verjetno upal najeti posojilo tudi kak domači kupec, saj bi ga lahko poplačal v nekaj tednih. Edini lastnik lahko sam sebi skliče skupščino čez noč, potem zmanjša osnovni kapital, banka je namreč po decembrski obilni državni pomoči z 870 milijoni evrov preveč kapitalizirana, in poplača kredit. Vendar so to verjetno le mokre sanje, saj bo banka prodana, ko se bo tako odločila politika. Vprašanje je le, kaj bi tak kupec s tako dobljeno banko potem počel.

Ni problem odpoklic, težava je najti boljšo ekipo

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 12. 11. 2014 Stran: 6

Možne menjave v vrhih NLB in NKBM? Upravo bankeje mogoče predčasno odpoklicati kot v vsaki drugi gospodarski družbi. Najbolj ohlapen razlogje izguba zaupanja

"To, da politiki javno razmišljajo o zamenjavi vodstev državnih bank, je z vidika normalne korporativne prakse škodljivo. Tega se javno ne sme in ne more izražati," pravi dr. Bogomir Kovač, redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Predsednik Desusa Kari Erjavec in predsedujoči SD Dejan Zidan sta po negativnem rezultatu NLB in NKBM na nedavnem stresnem testu izrazila pričakovanje, da bi morali sedanji upravi bank oditi. Sta Janko Medja in Aleš Hauc (z ekipama) torej na odstrelu?

Bančništvo si je zaslužilo padec ugleda

Medij: Večer - V soboto Avtorji: Ferluga Irena,Zvonar Predan Darka Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V soboto Datum: 08. 11. 2014 Stran: 5

Odkar ste na čelu NLB, vas odstavljajo. Zdaj, po stresnih testih in ob imenovanju Petra Groznika za člana nadzornega sveta, spet. Vsaj v medijih. Kaj pa v resnici? Kakšna so ozadja, gotovo jih poznate?

"Sam gledam na to zelo sproščeno. Nadzorni svet ima nalogo, da presoja delo in rezultate dela uprav in naš, tako prejšnji kot sedanji, to ves čas tudi vestno počne. Če pogledamo naše rezultate, tako pri prihodkih, stroških kot tudi končanih projektih, ni razloga, da bi razpravljali o odpoklicih. Kaj pa govorijo politiki in posledično poročajo mediji, je njihova stvar. Mislim, da le speljujejo pozornost stran od stvari, o katerih nočejo govoriti."

Pravite, da ni razloga za odstavitev. Kaj pa slabi rezultati zadnjih stresnih testov, zaradi katerih se je pojavilo vprašanje, ali boste odstopili?

"To so rezultati pregleda portfelja in izvedbe t. i. negativnega potencialnega scenarija, torej gre za to, kaj bi se dogajalo v treh letih z našim portfeljem, če bi šlo gospodarstvu zelo na slabše. Ta portfelj je podedovan iz preteklosti, sam sem prišel v banko pred dvema letoma reševat, kar se da. Absolutno sem pripravljen vedno odgovarjati nadzornemu svetu, ali bi morali v prestrukturiranju narediti več in hitreje in ali je to mogoče, to razpravo z nadzornim svetom tudi ves čas vodimo. In zagotovim vam lahko, da je NLB daleč najbolj aktivna, tako pri prestrukturiranju kot pri novih poslih."

Torej o odstopu nikakor ne razmišljate?

Kapital in znanje gresta tja, kjer so pogoji ugodnejši

Medij: Delo Avtorji: Čeh Silva,Gole Nejc Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 11. 2014 Stran: 8

Odprava administrativnih ovir Odpovemo že pri gradbenih dovoljenjih, spoštovanju pogodb in seveda bančnih posojilih

Ljubljana - Najbogatejši slovenski podjetniki z lestvice revije Manager so v tujini, a tudi drugi prodorni občasno grozijo s selitvami čez mejo, ker da so se razmere za podjetništvo doma še poslabšale. In to kljub temu, da si naše vlade že leta prizadevajo, da bi te razmere izboljšale. Tudi zdajšnja.


Predvidljivo in enostavno poslovno okolje, poenostavljeni različni postopki pri spodbujanju razvoja so temeljno izhodišče tudi nove vlade, zapisano na njeni spletni strani. Kljub temu se vedno znova ponavljajo za državo neugodna dejstva: uspešni podjetniki in podjetja iščejo primernejše gospodarsko okolje zunaj Slovenije ali pa tam že delujejo. Boscarol, Akrapovič, pa še kakšen med prodornejšimi občasno zarohnijo, da se bo poslovno preselil v prijaznejšo Italijo ali Avstrijo. Po raziskavi Svetovne banke o poslovnem in zakonodajnem okolju za podjetja (Doing business, junij 2014) zaseda Slovenija 51. mesto med 189 državami. Najboljšo oceno je naša država dobila pri postavki začetek biznisa, kjer, denimo, presega podjetništvu naklonjene sile, kakor so ZDA, Velika Britanija, Nemčija, Japonska in celo Avstrija, kjer je povsod ta začetna pozicija slabše ocenjena. Toda naše osrednje težave po tej analizi ostajajo znane, in to so: možnost pridobivanja posojil, uveljavljanje in spoštovanje pogodb, gradbena dovoljenja in vpis v zemljiško knjigo.

Zakaj se je sfižilo delničarstvo

Medij: Večer - V soboto Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V soboto Datum: 25. 10. 2014 Stran: 10

Samo v primeru NKBM je bilo razlaščenih skoraj 100.000 delničarjev, skupaj pa je bilo OŠKODOVANIH OKOLI 500.000 VLAGATELJEV v pokojninske sklade, zavarovalnice in druge finančne družbe


Na začetku privatizacije gospodarstva, pri prehodu iz socialistične družbe v kapitalistično, je bilo zaradi razdelitve lastninskih certifikatov v Sloveniji toliko delničarjev, kot je bilo takrat državljanov. Koliko jih je danes?

Evidence, ki bi na enem mestu postregla s tem podatkom, ni. Je pa dejstvo, da je imetnikov delnic mnogo manj, še zlasti, odkar so pred nekaj leti borzne hiše začele zaračunavati stroške vodenja trgovalnega računa in provizijo za vsako transakcijo, na kar so se "neaktivni" delničarji odzvali z zapiranjem računov in odprodajo (v krizi močno razvrednotenih) delnic, v katerih so sprva videli dolgoročno naložbo. Bi bilo kaj drugače, če bi se mali delničarji znali povezati in tako "skupaj smo močnejši" uresničevati svoje delničarske interese?

Pisma premieru

Igra številk, datumov in naključij ob reševanju bank

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja,Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 23. 10. 2014 Stran: 9

BANKE

Bolj ko se približujemo dnevu, ko bodo ustavni sodniki razsodili o zakonitosti prisilnega izbrisa podrejenih obveznic podržavljenih bank, bolj stopa v ospredje problematiziranje naknadno najdenih dokumentov in številk ter datumov, ki se po mnenju razlaščenih obvezničarjev ne ujemajo.


Lastniki izbrisanih podrejenih obveznic in nekdanji delničarji podržavljenih bank na eni strani ter ministrstvo za finance, Banka Slovenije in banke na drugi še vedno čakajo na odločitev ustavnega sodišča o lanskoletnem izbrisu podrejenih obveznic. Odločitve, ki lahko dodatno zagreni delo ministru za finance Dušanu Mramorju pri iskanju prihrankov v proračunu, guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu pa zato, ker je podpisan pod odločbe, s katerimi je od bank zahteval izbris podrejenih obveznic, si nihče ne upa napovedovati.

Oba glavna akterja izbrisa podrejenih obveznic na ministrstvu za finance - minister Uroš Čufer in državni sekretar Mitja Mavko - sta se že poslovila, guverner pa ostaja. Očitki glede tega, kako daleč so šli in kako sporne odločitve so sprejemali, četudi zato, da izpolnijo zahteve Bruslja in rešijo domači bančni sistem pred propadom, so medtem zelo ostri.

Manipulacija z datumi zaradi ustavnih sodnikov?

Nova ovadba zoper odgovorne v NLB

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 21. 10. 2014 Stran: 5

Nekdanji imetnik obveznic NLB vodstvo banke naznanil zaradi suma kaznivega dejanja preslepitve in poslovne goljufije: sklicuje se na dobre poslovne rezultate NLB ob koncu septembra


Imetnik obveznic NLB, upokojen državljan, ki želi ostati anonimen in je bil z decembrsko dokapitalizacijo banke od države razlaščen, je včeraj kot oškodovanec na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani naznanil sum storitve kaznivega dejanja zoper neznane osebe - odgovorne v NLB. Sumi jih ponareditve poslovne listine, zlorabe položaja, poslovne goljufije in preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji, so sporočili iz Društva mali delničarji Slovenije (MDS). O vlaganju tožb in ovadbo s tem v zvezi smo v Večeru obširno pisali pred mesecem dni.

"Gre za našega člana, ki si je od nakupa obveznic NLB obetal 6,25 odstotka obresti, čemur zdaj v vladajočih krogih pravijo špekulativne obresti. Kako potem pojasniti, da se je nekdanji minister za finance Šušteršič v ZDA zadolžil po šestodstotni obrestni meri?" se sprašuje Rajko Stankovič, predsednik Društva MDS, ki upa, da bo ovadba še en kamenček v mozaiku prizadevanj za pravice razlaščencev, ki so banki posodili svoj denar, a so morali prevzeti sedem odstotkov bančne luknje. "Kar je mnogo premalo, da bi, če bi ustavno sodišče razsodilo v prid razlaščencem, zrušilo slovenski bančni sistem," je prepričan Rajko Stankovič.

Nove ovadbe zoper odgovorne na NLB, d.d. zaradi izbrisa obveznic NLB26

Imetnik obveznic NLB26, ki so mu bile konec decembra leta 2013 na podlagi odločbe Banke Slovenije izbrisane obveznice, je kot oškodovanec na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani naznanil sum storitve kaznivega dejanja zoper neznane osebe - odgovorne na NLB, d.d., zaradi ponareditve poslovne listine po določilih Kazenskega zakonika RS (KZ-1), zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, poslovne goljufije in preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji.

 

Ljubljana, 20. oktober 2014


 

Kot je oškodovanec navedel v obrazložitvi naznanitve suma storitve naštetih kaznivih dejanj, je v nakup podrejenih obveznic NLB26 leta 2010 vložil privarčevana sredstva. Glede na to, da je bila NLB d.d. takrat že dokapitalizirana iz proračuna RS, se je v javnosti ves čas ustvarjal vtis, da je dokapitalizacija bank končana in glede na zagotovila bančnih uslužbencev banke, ki je obveznice ponujala v nakup fizičnim osebam pri okencih v svojih poslovalnicah, je kupil obveznice NLB26, ki so bile predmet izrečenih izrednih ukrepov z odločbo Banke Slovenije z dne 17. 12. 2013. 

Na podlagi navedene odločbe je oškodovanec izgubil vsa svoja sredstva, ki jih je posodil NLB d.d. z nakupom obveznic v zameno za obresti.

 

Odgovorni v NLB so očitno poznali svoj slab ekonomski položaj, vendar so ga prikazovali kot dobrega 

Oškodovanec je v naznanitvi suma storitve kaznivih dejanj zapisal mnenje, da so odgovorni v NLB d.d.  glede na rezultate stresnih testov, očitno poznali svoj slab ekonomski položaj, ki so ga prikazovali kot dobrega in s tem zagotavljali upnikom banke, da bodo obveznosti banke iz naslova obveznic NLB26 poplačane. S tem, ko so v poslovne knjige NLB d.d., ki so pomembne za poslovni promet z drugimi pravnimi in fizičnimi osebami ali so namenjene za odločitve v zvezi z gospodarsko ali finančno dejavnostjo, očitno vpisali lažne podatke o dobičku ali izgubi ali druge podatke v prospektu in pri objavi letnega poročila, kar je vplivalo na to, da se je oškodovanec odločil za nakup obveznic NLB26 oziroma za njihovo neprodajo, so pri sklenitvi pogodbe o prodaji obveznic NLB26 oziroma pri izvajanju tega pravnega posla preslepili oškodovanca, in si posledično d.d. pridobili veliko premoženjsko korist.

 

Tveganja iz prospekta za prodajo obveznic NLB26 v razmerju do dejanskega finančnega stanja banke - teorija in praksa?!

Kot kupec obveznic NLB26 je oškodovanec v skladu s podatki iz prospekta s pogodbo o nakupu prevzel le riziko za nevarnost uvedbe stečajnega postopka nad NLB d.d. ali za primer prenehanja poslovanja NLB d.d. (ob večkratnem zagotovilu, da je NLB d.d. zanesljiva sistemska poslovna banka in da stečaj ni mogoč), ne da bi se mu bilo, zaradi zaupanja v banko, treba spuščati v preverjanje točnosti in pravilnosti bančnih knjigovodskih in računovodskih podatkov in o tem, ali mu je poslovna banka pri prodaji  navedenih obveznost kaj zamolčala ali prikrila, kar bi sicer vplivalo na njegovo odločitev o nakupu obveznic. Poleg tega skladno z, v času nakupa veljavne b. točke prvega odstavka 19. člena Sklepa Banke Slovenije o izračunu kapitala bank, hranilnic hibridni instrumenti temeljnega kapitala niso bili razpoložljivi za kritje izgube tudi v času rednega poslovanja. 

Lažno prikazovanje ali prikrivanje dejanskih okoliščin finančnega stanja v NLB d.d. se je nanašalo na bistvene podatke, pomembne za odločitev o nakupu t.i. podrejenih obveznic NLB26, torej na bistvene podatke pri poslovanju z vrednostnimi papirji, pri katerem je bil oškodovanec s prospektom za izdajo podrejenih obveznic NLB26, vključno z značilnostmi in pogoji obveznic seznanjen s ponudbo NLB d.d. o prodaji podrejenih obveznic NLB26, seznanjen zgolj z dejstvom (kot je navedeno v potrdilu o vpisu obveznic NLB26: 

»(I) da gre pri obveznicah za finančni instrument, ki je glede izplačil v primeru stečaja ali prenehanja opravljanja dejavnost izdajatelja podrejen vsem  terjatvam navadnih upnikov do izdajatelja in terjatvam vseh upnikov iz naslova instrumentov dodatnega kapitala II (kot je opredeljen v sklepu o izračunu kapitalske ustreznosti bank in hranilnic) in

(II) da terjatve iz naslova  obveznic niso vključene v sistem zajamčenih vlog v Republiki Sloveniji ter obveznosti izdajatelja iz naslova obveznic niso zavarovane z garancijo ali kakšno drugo obliko  zavarovanja.«

Zaradi navedenega oškodovanec utemeljeno sumi, da so odgovorne oseben NLB d.d. kupcem podrejenih obveznic ves čas prekrivale dejansko slabo finančno stanje banke, zaradi česar so bili kupci obveznic NLB26 zavedeni in preslepljeni ne samo v času nakupa obveznic NLB26 temveč tudi nadalje pri izvrševanju pravnega posla, ki se je zaključil z izrekom izrednih ukrepov po ZBan-1L in izgubo vloženih oziroma posojeni sredstev poslovni banki.

 

Ali so bili podatki o finančnem stanju NLB resnični ali neresnični?

Zakaj se banke izmikajo nadzoru javnosti

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 10. 10. 2014 Stran: 6

Komu bi koristilo, ce bi izvedeli za nosilce slabih kreditov, ki so ostali v bankah, se sprašuje dr. Jože Mencinger

Syndicate content

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.