NLB
Za oškodovanje gre
Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Danes Datum: 04. 10. 2014 Stran: 2
Včerajšnja objava sklepa ustavnega sodišča, da do končne odločitve ne dovoli objave seznama slabih kreditov NLB in NKBM, ki bi ga banki v skladu z novelo zakona o dostopu do informacij javnega značaja morali objaviti do 19. oktobra, lahko nakazuje tudi končno odločitev ustavnih sodnikov. Kakršna koli že bo, odločila bo o oškodovanju ali zaščiti, za zdaj pa bankama daje čas, da svoja slaba portfelja še zmanjšata pod zdajšnjih okoli 20 odstotkov.
Vsaksebi si tako stojita javni interes vedeti, kdo je povzročil večmilijardno bančno luknjo, in zasebni - tako bančni kot bančnih komitentov. Težko bitko bijejo vsi, še najtežjo pa ustavni sodniki, ob katerih odločitvi je, in to ne prvič, na preizkušnji verodostojnost slovenskega pravnega sistema oziroma zaupanje vanj. Kar bi morali ustavni sodniki s svojo odločitvijo, ali ima javnost pravico vedeti ali pa bi zaradi objave tega seznama bančni sistem res "padel", pokazati, je neodvisnost in nepovezanost z nosilci drugih vej oblasti in ozadji na eni strani ter nepristranskost do prosilcev, ki od njih pričakujejo obravnavo v razumnem času. Če se je z odločitvijo mudilo, ker bi morali banki čez dobra dva tedna razkriti imena dolžnikov in tistih, ki so jim odobrili kredite, bi se enako moralo muditi tudi z odločitvijo, ali so bili mali delničarji decembra podržavljenih bank in kupci njihovih obveznic razlaščeni po nepotrebnem. Ker to čaka še lastnike Banke Celje in Gorenjske banke. Če naj bi šlo pri razkrivanju dolžnikov in odločevalcev o njih za grožnjo konkurenčnemu položaju, potem so v najmanj enakem položaju posamezniki, ki so v neizmernem zaupanju v slovenske banke najemali kredite, da so v najmnožičnejši javni ponudbi delnic doslej ob upanju na stabilno rast cene računali na krpanje skromne pokojnine enkrat po upokojitvi.
Medji in Haucu še ne bo treba razkriti slabih posojil
Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo - finance Datum: 04. 10. 2014 Stran: 2
Banke Ustavno sodišče je zadržalo izvajanje zakona, ki bankam nalaga razkritje podatkov o slabih kreditih
Ljubljana - Novi Ljubljanski banki in Novi KBM 19. oktobra na spletu še ne bo treba objaviti podatkov o slabih posojilih, ki so ostala v njihovem portfe-Iju. Ustavno sodišče je namreč soglasno zadržalo izvajanje zakona, ki podržavljenim bankam nalaga ta razkritja.
Zadržanje spornih določil novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) so v okviru pobude za ustavno presojo zahtevale Banka Slovenije (BS), NLB, NKBM, Ocean Orchids, Mercator, Vipap Videm Krško, Andrej Lasič in Vincenc Jamnik. Menijo, da bi z objavo podatkov o slabih kreditih, ki so na dan prenosa slabih posojil na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) ostali v bankah, bankam in kreditojemalcem nastala nepopravljiva škoda. Objava podatkov je namreč dokončna in naknadno ugotovljena morebitna neustavnost določil ne bi več mogla popraviti škode.
Da bi bile posledice javne objave podatkov o slabih posojilih hujše od tistih, ki jih za pravico javnosti do dostopa do informacij javnega značaja pomeni časovno omejeno zadržanje izvrševanja zakona, so menili tudi ustavni sodniki in izvajanje zakona zadržali. O ustavnosti zakona pa naj bi presojali prednostno.
Poseg v zaupnost
Bančne skrivnosti ostajajo skrivnost
Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 04. 10. 2014 Stran: 2
Ustavno sodišče začasno ne dovoli objave seznama tistih slabih dolžnikov NLB in NKBM, ki še vedno bremenijo bančni bilanci in niso bili preneseni na slabo banko
"Sklep ustavnega sodišča lahko razumemo tudi tako, da ne bomo nikoli izvedeli, kdo je povzročil bančno luknjo. Pa tudi da ustavno sodišče nekritično sledi zavajajočim stališčem Banke Slovenije. Ustavno sodišče nad sabo nima nikogar več, a je z ravnanji v zadnjem času izgubilo precej kredibilnosti," je dejal mag. Kristjan Verbič, predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD). Ustavno sodišče je namreč včeraj objavilo sklep, da do končne odločitve zadrži izvajanje tistih členov zakona o dostopu do informacij javnega značaja, po katerih so javni tudi slabi krediti NLB in NKBM, ki jih banki decembra nista prenesli na Družbo za upravljanje terjatev bank.
Tudi dolžniki in odločevalci
Junija sprejeta novela zakona bankama nalaga, da morata seznam slabih terjatev po stanju na presečni datum 20. december 2013 objaviti do 19. oktobra. Banki pa sta pred dvema tednoma, ob njiju še Banka Slovenije, Mercator, družba Ocean Orchids, Vipap Videm Krško ter Andrej Lasič in Vincenc Jamnik, vložili pobudo za oceno ustavnosti izpodbijanih členov zakona. Tako za zdaj ostajajo javna le slaba posojila, ki sta jih banki decembra prenesli na slabo banko, ta pa jih je poleti že objavila. Med pobudniki za oceno ustavnosti zakona, ugotavlja Rajko Stankovič, predsednik Društva MDS (Mali delničarji Slovenije), "so tudi dolžniki bank in odločevalci o kreditih".
Poziv ustavnemu sodišču Republike Slovenije naj nemudoma odloča o spornih členih Zakona o bančništvu (ZBan-1L)
V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) smo pozorno prebrali odločbo, ki pomeni zadržanje izvajanja zakona nekaterih členov Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Z določenimi navedbami se lahko celo strinjamo, a se v vsebino, ki jo je spisala sodna veje oblasti ne bomo spuščali. Pri tem bi želeli le opozoriti na neenakost obravnave ustavnih pobud in zahtev, saj so pobudniki vlogo vložili dne, 18.09.2014 in 22.09.2014, Ustavno sodišče, pa je zadevo obravnavalo in zadržalo že 02.10.2014, torej v manj kot 14 dneh.
Ljubljana, 03. oktober 2014
Razlaščeni obvezničarji in mali delničarji čakajo na odločitev že več kot 10 mesecev
Ustavno sodišče je dobil dve zahtevi in prek 10 pobud za oceno ustavnosti določil ZBan-1L, kjer obvezničarji, ki so denar posodili bankam in delničarji, ki so bili lastniki bank in so delnice vplačali z denarjem, zahtevajo prednostno obravnavo in zadržanje spornih določil Zban-1L, a je Ustavno sodišče zadevo sprejelo le v absolutno prednostno obravnavo in ne v zadržanje, o zadevi pa še ni odločilo, čeprav mineva že 10 mesecev in je sodišče samo večkrat napovedalo, da bo odločitev sprejeta.
Zakaj veljajo dvojna merila?
Če pa že vlečemo analogijo z izdanim sklepom Ustavnega sodišča številka U-I-201/14-7, U-I-202/14-7 z dne 02. 10. 2014, z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da očitno za kreditodajalce (obvezničarje) in lastnike (delničarje) ne velja 14. člen Ustave, ki jim zagotavlja enakost pred zakonom, ne velja 22. člen Ustave, ki govori o enakem varstvu pravic, kot tudi ne 25. člen Ustave, ki govori o pravici do pravnega sredstva, med tem ko vse te pravice Ustavno sodišče v odločbi posredno priznava bankam, ki so kredite dajale in podjetjem, ki so kredite najemale, ter odločevalcem, ki so le te podeljevali. Tudi retroaktivnost Ustavno sodišče tu posredno pripozna bankam in kreditojemalcem, tega dejstva, pa zaenkrat ne pripoznava obvezničarjem in delničarjem.
Poziv Ustavnemu sodišču, naj nemudoma obravnava in odloči o ustavnih zahtevah in ustavnih presojah izpodbijanih členov Zban-1L
Kot se je v preteklih mesecih že izkazalo, so makroekonomske predpostavke na osnovi katerih je bil sprejet ukrep Banke Slovenije o razlastitvi obvezničarjev in delničarjev 5 slovenskih bank, bile napačne. Še več, namesto gospodarskega padca imamo gospodarsko rast in očitek, da bi zaradi potencialne obveznosti iz naslova obveznic v višini 505 milijonov EUR, lahko propade bančni sistem ne zdrži nobene resne presoje, saj le to predstavlja le 7 % rešene bančne luknje, ki jo pokrivamo davkoplačevalci torej tudi razlaščeni obvezničarji in delničarji.
Razkritju posojil nenaklonjeni
Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 10. 2014 Stran: 9
Banke Vlada podpira zadržanje spornih določil zakona
Ljubljana - Vse kaže, da nova vlada ni naklonjena razkritju slabih posojil, ki niso bila prenesena na slabo banko, in podpira zadržanje določil zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), ki bankam to nalaga. Ustavno sodišče je to zahtevo obravnavalo včeraj, ali in kakšno odločitev so sprejeli, še ni znano.
Ustavno presojo določil novele ZDIJZ, ki bankam nalaga razkritje podatkov o slabih posojilih, so vložile Banka Slovenije, NLB in NKBM. Te zahtevajo tudi začasno zadržanje spornih določb zakona do dokončne odločitve ustavnih sodnikov. NLB in NKBM morata po zakonu podatke o kreditih neplačnikov, ki so jih v svojem portfelju imele na dan prenosa slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank, razkriti najkasneje do 19. oktobra letos. Z razkritjem pa bi po njihovem mnenju bankam in njihovim strankam lahko nastala nepopravljiva škoda.
Pirova zmaga Sokliča in Matka v Thermani
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 25. 09. 2014 Stran: 7
TURIZEM
Potem ko je manjša skupina delničarjev preprečila dokapitalizacijo, bo uprava Thermane najkasneje do torka na sodišče vložila predlog za začetek prisilne poravnave.
Skupina malih delničarjev Thermane, zbrana okoli nekdanjega direktorja Romana Matka in celjskega odvetnika Boruta Sokliča, je včeraj za las preprečila dokapitalizacijo laške družbe, ki se je zaradi 75-milijonske naložbe v nov turistično-zdraviliški kompleks znašla na robu stečaja. Toda njihova zmaga utegne biti pirova.
Ker predlog za dokapitalizacijo v višini do 16 milijonov evrov ni bil potrjen, bo uprava Thermane pod vodstvom Andreja Bošnjaka najkasneje do torka na sodišče vložila predlog za začetek postopka prisilne poravnave. Prek tega bodo banke prevzele popolni nadzor nad Thermano, sedanji lastniki pa bodo izgubili vse svoje delnice. Thermana je sicer poleg Trima eden redkih primerov, kjer so bile banke pripravljene del svojih terjatev pretvoriti v kapital tudi brez predhodne razlastitve sedanjih lastnikov.
Zaključek prevzema Letrike
Medij: Dnevnik Avtorji: Bolarič Marko Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 25. 09. 2014 Stran: 28
Zgodovina Letrike se prične leta 1960 s takratnim imenom Iskra Avtoelektrika, kije izdelovala avtoelektrične dele. Podjetje seje leta 2012 preimenovalo v Letriko in kupcem po svetu ponuja proizvode na področju alternatorjev in zaganjalnikov. Skupina Letrika zaposluje več kot 2600 ljudi.
Po boju za prevlado z idrijskim Kolektorjem je nemški proizvajalec avtomobilskih delov Mahle kupil deleže od prodajnega konzorcija, ki so ga sestavljali SDH, Modra zavarovalnica, NLB, DUTB, Triglav Skladi in Alpen Invest. Kasneje je odkupil še delež, ki gaje imel prevzemni rival Kolektor. Tako ima Mahle v lasti že 85-odstotni delež Letrike. S ponudbo za prevzem cilja še na preostalih 15 odstotkov, kijih imajo v lasti mali delničarji. Prevzemna cena znaša 67,1 evra za delnico Letrike, ponudba pa je veljavna do 22. oktobra. Tako se končuje še en prevzem po letošnjem prevzemu Heliosa in Mercatorja.
TV PRISPEVEK: Bo Ustavno sodišče ugodilo malim delničarjem in obvezničarjem bank?
Medij: TV SLO 3, Novinar: Gorazd Hočevar, Oddaja: OZADJA Datum: 19. sept. 2014, Dolžina: 16 min. 12 s.
Za ogled prispevka kliknite na posamezno sliko ali TUKAJ.
Sodelujoči:
- Andrej Vizjak – bivši poslanec državnega zbora,
- Mateja Vraničar – državna sekretarka na Ministrstvu za finance RS,
- Peter Žigante – vlagatelj, kateremu so »izbrisali« obveznice Abanke Vipa in NKBM,
- Tamara Kek – odvetnica, ki je vložila več pobud za oceno ustavnosti v imenu Društva MDS,
- Rajko Stanković - predsednik Društva MDS.
Mali delničarji nad NLB zaradi prospekta za izdajo obveznice
Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 19. 09. 2014 Stran: 9
Banke VZMD o zavajanju vlagateljev - Sodišče: NLB je sklep višjega sodišča prejela i. julija, torej na dan objave prospekta
Ljubljana - Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) in NLB različno interpretirata navedbe v prospektu ob izdaji julijske obveznice največje slovenske banke na Luksemburški borzi. Mali delničarji govorijo o zavajanju mednarodne javnosti, bankirji to zanikajo.
Na sodišču potekajo trije pravni spori, v katerih tožniki izpodbijajo vpis decembrske dokapitalizacije v sodni register, a v času izdaje prospekta ni mogoče napovedati izida teh sodnih sporov, je NLB zapisala v prospektu, ki je izšel 1. julija. Po drugi strani VZMD opozarja: »To neresnico je NLB zapisala 27 dni po tem, ko je najpomembnejši od teh sporov že doživel sodni epilog.«
Salonski bojevniki
Medij: Mladina Avtorji: Mekina Borut,Marn Urša Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 12. 09. 2014 Stran: 26
Kako je evropska komisija »pritiskala« na Slovenijo. In kako se ji je Slovenija »upirala«.
Kaj je to pritisk Evropske unije? Kako se kaže in kako se mu varuhi slovenskega nacionalnega interesa postavijo po robu? Se borijo kot levi? Gredo na nož? »Lahko vam pokažemo vse svoje zahteve in vse sestanke, na katerih smo se trudili, da se to ne bi zgodilo, vendar je bila nazadnje preprosto postavljena zahteva, da moramo izbrisati imetnike podrejenih obveznic,« je nedavno na primeru krpanja bančne luknje in razlaščanja malih lastnikov obveznic NLB razmere dramatično opisal guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. Jazbec naj bi se bil boril. A je bil nazadnje poražen.
Najpomembnejši dosežki vlade Alenke Bratušek so bili seveda sanacija bančnega sistema, izvedba stresnih testov in dokapitalizacija bank, kjer se je t. i. slovenska trojka postavila po robu tujim silam. Boj naj bi bil hud. Še celo v formalni odločbi Banke Slovenije o izrednih ukrepih, s katerimi je ta banka nazadnje tri slovenske državne banke dokapitalizirala z več kot tremi milijardami evrov, so razmerja opisana srhljivo odkrito. V dokumentu piše, daje stresne teste, za katere smo plačali 30 milijonov evrov, »zahtevala od Vlade RS Slovenije« evropska komisija. Prav - bilo je napeto. A kako je, čisto konkretno, »Bruselj« vse to zahteval? Stresne teste, dokapitalizacijo bank po svojem modelu in sedaj še privatizacijo? Kako se ti domnevni pritiski kažejo čisto praktično in plastično, iz prve roke?









