NLB

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 03. 03. 2014 Stran: 8

Skupina Pistotnik, lastnica največje slovenske varnostne družbe Sintal, bo po napovedih svojega večinskega lastnika Roberta Pistotnika v prihodnjih dneh objavila namero za prevzem Zavoda za varstvo pri delu (ZVD). »Pred mesecem dni smo dobili soglasje Agencije za varstvo konkurence, v začetku tedna pa je potekel tudi rok za vložitev pritožb na izdano soglasje,« nam je povedal Pistotnik, ki namerava šest milijonov evrov vreden prevzem ZVD v celoti financirati z lastnimi sredstvi. Pretežni del kupnine, in sicer 4,75 milijona evrov, bosta dobili NLB in Nova KBM, ki sta 75- odstotni delež ZVD na decembrski dražbi prodali kot zastavni upnici propadlega cerkvenega holdinga Zvon Ena. Po dražbi je družba Pistotnik že izplačala veliko večino malih delničarjev ZVD. Še vedno pa se očitno niso dogovorili s Skupino MSIN Marka Moharja in Matjaža Satlerja, ki imata prek družbe Klicni center v lasti ključni, 11- odstotni paket delnic ZVD. Brez tega deleža Pistotnik dejansko ne more dokončno prevzeti družbe. Po statutu ZVD morajo biti namreč na skupščini vse odločitve sprejete z najmanj 90-odstotno podporo, kar pomeni, da Pistotnik brez deleža v lasti Klicnega centra ne more samostojno odločati niti o izplačilu dividend ali zamenjavi članov upravnega odbora. »Nagibamo se, da bi svoj delež v ZVD prodali, vendar končne odločitve še nismo sprejeli,« nam je povedal Mohar.

Medij: Večer Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 21. 02. 2014 Stran: 6

Bivši sef Nove KBM o svoji resnici, očitkih, preteklih političnih pritiskih in sedanji upravi banke

Ime Matjaža Kovačiča, ki je dolga leta vodil državno banko NKBM, se že nekaj časa omenja predvsem v povezavi s spornimi nakupi zemljišč na Hrvaškem, ki jih je banka izvajala prek svojega podjetja Multiconsult. Zaradi sumov, da naj bi bile parcele krepko preplačane in da je banka zato izgubila 30 milijonov evrov, so Kovačiča avgusta 2012 obiskali kriminalisti, pred tednom dni pa je strasti dodatno razburkal poslovnež Samo Majcenovič, ki je Kovačiča obtožil, da je vodil organizirano kriminalno združbo, ki naj bi ga zavedla v nakup ničvrednega zemljišča pri Zadru. Matjaž Kovačič v pogovoru za Večer brez dlake na jeziku odgovarja na vse očitke in pripoveduje o političnih pritiskih na vodenje banke ter o svojem pogledu na sedanjo upravo in odškodninske tožbe, ki jih je vložila proti njemu. Celoten pogovor, v katerem razkrije še mnogo podrobnosti iz zakulisja NKBM, je objavljen na Večerovi spletni strani.

Gospod Kovačič, zakaj je NKBM pod vašo upravo sploh kupovala sporne parcele na Hrvaškem?

"Ker so od leta 2004 nadzorniki, mediji in država kot lastnik ves čas izražali zahteve po ekspanziji NKBM, pri čemer je prednjačil takratni nadzornik in sedanji svetovalec uprave banke, gospod Anton Guzej. Ki sedaj ob svojem udrihanju po moji upravi pozablja, da je nadzorni svet, v katerem je sedel tudi sam, z letnim načrtom za 2006 še dvignil že tako ambiciozne cilje moje uprave in nam naložil 40-odstotno rast bilančne vsote. Četudi smo nadzornike opozarjali, da bi tolikšna rast nujno vodila v slabšo presojo poslovnih tveganj in posledično napake."

Vendar opozorila niso zalegla?

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 02. 2014 Stran: 6
Poljaki so sprožili diplomatsko ofenzivo zaradi razlastitve njihovih investicijskih skladov, ki so na Varšavski borzi kupovali delnice NKBM, pravi dr. Peter Glavič. Slovenske banke so prekapitalizirane
Tri največje banke, ki so od 18. decembra 2013 v popolni državni lasti, so prenapolnjene s kapitalom. NLB je dobila 1,56-milijardno dokapitalizacijo, NKBM 870-milijonsko, Abanki pa je zaradi slabega položaja Evropska komisija odobrila dodatnih 348 milijonov evrov, čeprav še ni predložila načrta prestrukturiranja (to mora storiti do 18. februarja). Višina dokapitalizacije je bila odobrena na osnovi stresnih testov, vendar najbolj neugodnega scenarija, zato so dobile banke več kapitala, kot ga trenutno potrebujejo. Kakšne so nevarnosti prekapitaliziranosti bank?
Ena od njih je, da si lahko lastniki, če se tako odločijo, kadarkoli izplačajo ta višek kapitala. Teoretično bi to lahko bil tuji lastnik, če bo država res prodala NKBM do leta 2016, potem ko je banko dokapitalizirala z davkoplačevalskim denarjem. "Lastniki lahko vedno povečajo in tudi zmanjšajo kapital podjetja ali delniške družbe. Zakonodaja ta postopek omogoča in določa," je potrdil profesor dr. Ivan Ribnikar.

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 07. 02. 2014 Stran: 1
Poljski investitorji v delnico NKBM ne razumejo, zakaj so bili razlaščeni, o možnostih tožb razmišljajo tudi imetniki podrejenih obveznic
Vse bolj verjetno je, da se bodo posledice decembrske dokapitalizacije treh podržavljenih bank, NLB, NKBM in Abanke, s katero so bili razlaščeni ne samo slovenski delničarji, ampak tudi tuji vlagatelji, selila še v sodne dvorane. Tožbe proti Banki Slovenije, ki je sprejela tak sklep, so že napovedane. O tem razmišljajo tudi tuji vlagatelji v podrejene obveznice NKBM, še zlasti pa vlagatelji na Poljskem, kjer je 11. maja 2011 na Varšavski borzi začela kotirati delnica NKBM. Poljski investitorji ne razumejo razlastitve oziroma izbrisa delnic iz registra, zato se je njihovo veleposlaništvo v Ljubljani že zanimalo za pravne možnosti vrnitve kapitala.
Ob tem pa imajo glede na prihodnje pričakovane izgube dokapitalizirane banke trenutno preveč kapitala, ki ga lahko bodoči lastnik, če bo NKBM do leta 2016 res prodana, zmanjša in si ga izplača. "Tako visoka kapitalska injekcija je bila nepotrebna. A ne zato, ker 400 milijonov evrov, kolikor so na junijski skupščini NKBM izglasovali delničarji, ne bi zadoščalo," pa razmišlja dr. Peter Glavič, predsednik izvršnega odbora Društva ekonomistov Maribor.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 07. 02. 2014 Stran: 8
Predsednik nadzornega sveta Trima Bogdan Topič, ki je lani bankam oteževal prevzem lastništva trebanjske družbe, jim zdaj po navedbah naših virov ponuja pomoč pri zamenjavi njene uprave.
Nova Ljubljanska banka je po neuradnih informacijah dobila mandat preostalih bank, lastnic Trima, za prodajo večinskega deleža trebanjske skupine. Še pred začetkom prodajnih postopkov pa po navedbah našin virov predsednik nadzornega sveta Trima Bogdan Topič vneto lobira za svoj obstanek v nadzornem svetu, prek katerega bi lahko vplival tudi na razplet prodajnih postopkov.
Topič naj bi tako NLB celo prepričeval, da bankam ni treba zamenjati nadzornega sveta, saj da bodo tudi sedanji nadzorniki - če bodo to zahtevale banke - razrešili predsednico uprave Trima Tatjano Fink in imenovali novo upravo. Preobrat Topiča, ki se na naše klice včeraj ni odzival, ne bi mogel biti večji. V zadnjih mesecih je med drugim bankam oteževal lastniški prevzem trebanjske skupine. Vpis dokapitalizacije v sodni register je namreč pogojeval s predhodnim podpisom krovne pogodile o finančnem prestrukturiranju Trima. Poleg tega je začetku lanskega decembra skupaj z drugimi nadzorniki odločil, da prokuristu Klemnu Boštjančiču, ki so ga v Trimu zahtevale banke upnice, ne podaljšajo mandata.
Čeprav so banke že pred meseci napovedale, da nameravajo po prevzemu lastništva Trimo prodati, je Topič prodajne postopke nato vzel kar v svoje roke. Toda načrti se mu niso izšli, saj so banke ponudbo irskega Kingspana zavrnile. Kot smo razkrili, Irci namreč sploh niso želeli dokapitalizirati Trima, temveč bi za okoli 40 milijonov evrov zgolj kupili njegovo premoženje, Trimo pa bi kot izpraznjena družba nato končal v stečaju.

Medij: Dnevnik Avtorji: Feri Vladimir Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 05. 02. 2014 Stran: 28

Borzni komentar

Slovenski borzni indeks SBI TOP je januarja s skoraj sedemodstotno rastjo pristal med desetimi najuspešnejšimi borzami. V zadnjem tednu seje razpoloženje vlagateljev nekoliko ohladilo predvsem zaradi politične retorike stranke Socialnih demokratov. S tem se je pocenila tudi marsikatera delnica v indeksu SBI TOP, svetla izjema je bil tečaj delnic Intereurope, saj je poskočil za več kot trideset odstotkov. Koprska družba je prek strani Ljubljanske borze sporočila, da bosta bankam pri prodaji 54,5-odstotnega deleža družbe svetovala mednarodna svetovalna skupina Lazard 8c Co in Raiffeisen. Sporazum s svetovalcema so podpisale NLB, SID banka, Banka Koper, Gorenjska banka, Raiffeisen banka in SKB.

Po uspešni dokapitalizaciji največjih treh državnih bank ter začetku prenosov slabih terjatev na slabo banko je ameriška bonitetna agencija Moody's zvišala bonitetno oceno. Tako imata NLB in NKBM oceno dolgoročnega kreditnega tveganja Caal, medtem ko ima Abanka oceno Caa2. Ob pričakovanjih, da bodo omenjene banke dobile tudi novega lastnika, so dvignili pričakovanja za dolgoročne ocene kreditnega tveganja, in sicer pri NLB in NKBM na stabilno, pri Abanki pa na pozitivno, kar naj bi pomenilo, da se bo stanje v slovenskih bankah stabiliziralo.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 01. 2014 Stran: 8

Podjetja

V Istrabenzu so prodajo Petrolovih delnic tokrat zaupali Publikumu Deana Čendaka in Zvoneta Taljata, ki prek svojih podjetij v nacionalnem naftnem distributerju nastopata v več različnih vlogah.

Istrabenz, ki ga od konca lanskega leta vodi Andrej Laznik, je po neuradnih informacijah za svetovalca pri prodaji Petrola izbral Publikum Deana Čendaka in Zvoneta Taljata.

V Istrabenzu naj bi pogodbo s Publikumom podpisali v prihodnjih dneh, vendar za zdaj zgolj za prodajo njihovega štiriodstotnega deleža v Petrolu, ki je trenutno na borzi vreden dobrih 20 milijonov evrov. Po neuradnih informacijah se namreč za zdaj k skupni prodaji uradno še vedno niso pridružile banke, ki imajo v lasti 14 odstotkov Petrolovih delnic. V Publikumu naj bi si po neuradnih informacijah prizadevali, da bi v tokratnem poskusu prodaje Petrola oblikovali konzorcij s čim večjim lastniškim deležem. Ključ do tega utegne biti Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), na katero (bo)do NLB, NKBM in Abanka prenesle terjatve do podjetij Darija Južne, ki so v veliki meri zavarovane prav s Petrolovimi delnicami. Te bi lahko v primeru izvršbe po zapadlosti posojil končale v lasti DUTB, ki bi jih nato zelo verjetno skušal prodati. Brez delnic, ki jih trenutno obvladuje Južna, v Publikumu nimajo večjih možnosti za oblikovanje konzorcija z vsaj četrtinskim lastniškim deležem. Južna namreč prek svojih podjetij obvladuje med 10 in 15 odstotki lastništva Petrola, državna Kad in Sod imata v lasti okoli 28 odstotkov delnic, preostala tretjina lastništva pa je razpršena med več kot 35.000 malimi delničarji. Ob tem velja opozoriti, da bo vsak lastnik, ki bi z nakupom delnic presegel 25-odstotni prag, pred tem po energetski zakonodaji potreboval zeleno luč države. V primeru Petrola bosta tako Čendak in Taljat hkrati nastopala v najmanj treh vlogah. Na eni strani sta prek svojih podjetij lastnika Petrolovih delnic, na drugi strani pa bo njun Publikum za Istrabenz vodil postopke njihove prodaje. Hkrati Alta Invest, ki je prek Publikuma Holdinga v večinski lasti Čendaka in Taljata, vlagateljem priporoča nakup Petrolovih delnic. Za nameček se v Alti potegujejo tudi za mandat za izdajo novih obveznic Petrola, s katerimi želijo v naftni družbi zbrati najmanj 75 milijonov evrov.

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 01. 2014 Stran: 9

Sanacija bank

Banko Celje, ki je pred dnevi ostala brez predsednika uprave Dušana Drofenika, je moral zapustiti še Alojz Slavko Jamnik, nekdaj eden vodilnih bančnikov v NLB. Imetnike njenih podrejenih obveznic medtem skrbi, da bodo s podržavljenjem Banke Celje izgubili kar 90 milijonov evrov.

V Banki Celje, ki bi bila zaradi katastrofalnih rezultatov obremenitvenih testov lahko naslednja v vrsti za podržavljenje, so izgubili še enega pomembnega člana vodstvene ekipe. Po danes že pokojnem predsedniku uprave Dušanu Drofeniku, ki se je konec leta odpovedal novemu mandatu, jih je pred nekaj dnevi zapustil še Alojz Slavko Jamnik, ki je v banki skrbel za področje slabih naložb.

Ali je Jamnika odnesel slab nadzor nad problematičnimi komitenti ali njegova pretekla zapuščina v NLB, ni znano, saj v Banki Celje na naše vprašanje niso odgovorili. Tako ni jasno niti, ali je Jamnik odstopil sam ali pa ga je morebiti razrešil novi začasni predsednik uprave Davorin Leskovar. »Gospod Jamnik ni več zaposlen v Banki Celje, zaradi zaključka projektov pa do konca februarja še deluje v okviru hčerinske družbe Posest,« so bili skopi z informacijami v Banki Celje. Družba Posest se sicer med drugim ukvarja s prodajo, inženiringom in leasingom nepremičnin, nazadnje pa je upravljala skoraj 19-milijonsko premoženje.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Svenšek Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V ospredju Datum: 24. 01. 2014 Stran: 4

Politika / Sanacija bank

Milijardna sanacija bančnega sistema je v polnem teku, iz bank se seli v gospodarstvo. Institucije, ki jim je bilo zaupano upravljanje davkoplačevalskih milijard, se medtem z javnostjo igrajo igro mačke z mišjo. Neodvisnost, bančna in poslovna tajnost so besede, s katerimi odpravljajo zahteve po transparentnosti.

Več kot štiri mesece po tistem, ko sta vlada in Banka Slovenije odločili, da pošljeta Factor banko in Probanko v nadzorovano likvidacijo, centralna banka še vedno ni objavila otvoritvenih bilanc bank, ki sta jih morali izredni upravi bank pripraviti do konca lanskega oktobra. Javnost tako še vedno ne ve, v kakšnem stanju sta bili banki ob začetku likvidacije, na kolikšno vrednost je bilo ocenjeno njuno premoženje in za kaj natančno je bilo treba 445 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja vložiti v dve majhni zasebni banki.

Odločitvi o likvidaciji dveh bank so sredi lanskega decembra po zeleni luči evropske komisije sledile odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih v petih slovenskih bankah, poleg Probanke in Factor banke še v NLB, Novi KBM in Abanki Vipi. Odločitev vlade in centralne banke je davkoplačevalce stala še dodatnih 2,8 milijarde evrov. Odločbe centralne banke so včeraj objavili v časniku Finance, vendar so v Banki Slovenije pretežen del vsebine odločb prekrili. Prekrili so podatke o poslovanju bank, višino kapitala, od katerega je odvisna upravičenost oziroma neupravičenost izbrisa lastnikov podrejenih obveznic bank, tudi presečni datum, na katerega so izračunali kapital, ostaja neznan. Odločbe - med drugim so razlastili tudi 96.700 državljanov, malih delničarjev Nove KBM - so zainteresiranim strankam posredovali dober mesec dni po tistem, ko so jih sprejeli, in hkrati po tistem, ko je rok za vložitev upravnega spora zoper odločbo že potekel.

V DUTB naj ne bi dovolili vmešavanja politike

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 24. 01. 2014 Stran: 3

Odločbe o razlastitvah pri lanskih dokapitalizacijah državnih bank centralna banka skriva celo pred razlaščenci

Skrivanje podatkov pred davkoplačevalci v državnih družbah se ob sklicevanju na bančno tajnost nadaljuje kot po tekočem traku. Najprej je besedo snedla slaba banka, ko je napovedala objavo seznama slabih terjatev, ki sta jih nanjo prenesli NLB in NKBM, in sicer takoj po tem, ko naj bi bili banki o tem obvestili podjetja, nato je bančna tajnost prevladala pred javnim interesom pri sodnem procesu proti nekdanjemu predsedniku NKBM Matjažu Kovačiču, včeraj pa je še Banka Slovenije razkrila le dele odločb, s katerimi je razlastila imetnike podrejenih obveznic in delnic NLB in NKBM. In to ne glede na to, da gre za državni družbi, dokapitalizirani z davkoplačevalskim denarjem.

Centralna banka je z decembrskimi odločbami razlastila prejšnje lastnike bank, z državno dokapitalizacijo pa je banke ponovno podržavila. Včeraj je postalo jasno, da niti zainteresirani razlaščenci ne smejo videti celotnih pogodb, s katerimi so ostali brez vloženega denarja v banke. V NKBM je konec leta 2007 z nakupom delnic vložilo svoje prihranke več kot sto tisoč državljanov, zdaj pa ne smejo izvedeti, na osnovi kakšnih podatkov so ostali brez vložka, ki je pri ceni delnice padel od začetnih 27 evrov na deset centov, ko je 2. decembra 2013 Ljubljanska borza ustavila trgovanje s to delnico.