Elektro Celje

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  Elektrodistribucijska podjetja (EDP), mali delničarji Datum: , 13. marca 2025 

Elektrodistribucijska podjetja so konec januarja Agenciji za energijo poslala dopis, v katerem jo pozivajo k povečanju obsega finančnih sredstev za investicije v omrežje. Kot pravijo, se namreč povečujejo stroški financiranja investicij in delovanja podjetij. Agencija se do predloga, ki bi lahko pomenil zvišanje omrežnine, še ni opredelila. Elektrodistribucijska podjetja pravijo, da se obseg potrebnih investicij v omrežje zaradi zahtev zelenega prehoda znatno povečuje, hkrati pa se zaradi dodatnega zadolževanja povečujejo stroški financiranja investicij in tudi drugi stroški delovanja podjetij. "Brez prilagoditve regulativnega okvira bo to neposredno vplivalo na delež lastnih virov za investicije, kar bo srednjeročno ogrozilo zmožnost vlaganja v nujno potrebne posodobitve in vzdrževanje omrežja," so STA interesnem združenju distribucije električne energije. povedali v Gospodarskem Glavni vir sredstev za investicije v omrežje je omrežnina, ki pa ni neposredni vir elektrodistibucijskih podjetij.

Sredstva iz naslova pobrane omrežnine namreč prejme sistemski operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega omrežja Eles, so pa najpomembnejši vir, iz katerega Eles elektrodistributerjem plačuje za najem distribucijskega omrežja in izvajanje storitev.

Ti stroški se določijo na podlagi metodologije, ki jo oblikuje Agencija za energijo. Tako bi po navedbah združenja upoštevanje njihovega predloga po spremembi regulativnega okvira "pomenilo zvišanje sredstev iz naslova omrežnine za distribucijsko omrežje oziroma zagotovitev drugih finančnih virov za financiranje investicij". Pravijo, da je uresničitev predlaganih sprememb ključnega pomena za dolgoročno stabilnost elektrodistribucijskega sistema in skladnost z nacionalnimi cilji trajnostnega razvoja. Z agencijo so pripravljeni sodelovati pri oblikovanju rešitev, ki bodo omogočile dosego teh ciljev, dodajajo. Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati! Agencija za energijo je potrdila, da je dopis prejela v začetku februarja. "Ker je bil dopis naslovljen tudi na svet agencije, bomo vsebino obravnavali na seji sveta, na katero smo povabili tudi predsednika te sekcije," so STA in dodali, da bodo odziv predstavili, ko bodo problematiko obravnavali in o njej sprejeli stališče so povedali na agenciji

Pet elektrodistribucijskih podjetij, ki imajo v lasti distibucijsko omrežje, je v letu 2023 za naložbe v omrežje namenilo 163,8 milijona evrov, kar je 6,3 odstotka več, kot je bilo načrtovano v regulativnem okviru, in hkrati le 86,3 odstotka sredstev, načrtovanih v razvojnem načrtu. Od tega je bilo 86 milijonov evrov namenjenih novim naložbam, 61,6 milijona evrov za rekonstrukcije in 16,2 milijona evrov za druge poslovno potrebne naložbe, so povedali v združenju.

Po ocenah bodo naložbe v letu 2024, ki še ni poslovno zaključeno, presegale 220 milijonov evrov, navaja združenje. Medtem ko razvojni načrt za obdobje 2023-2032 predvideva za skupno 3,5 milijarde evrov investicij v distribucijsko omrežje, pa osnutek razvojnega načrta za obdobje 2025-2034 ta znesek zvišuje na skupno 4,5 milijarde evrov. Predvideno je postopno zviševanje letnega obsega investicij, in sicer z okoli 280 milijonov v letu 2025 na 563 milijonov leta 2034.

Letni znesek pobrane omrežnine za distribucijo je za leta 2023-2026 določen pri 277 milijonih evrov. Nato pa naj bi se poviševal, pri čemer naj bi bil največji skok v letu 2027, za dobrih 29 odstotkov na 358 milijonov evrov. Potem naj bi se letni znesek zviševal po okoli šest oz. sedem odstotkov letno in naj bi leta 2032 dosegel 488 milijonov evrov.

Dobički elektrodistribucij so po poročanju spletnega portala Forbes zadnja leta pod pritiskom naraščajočih stroškov. Med letoma 2019 in 2023 so se prihodki povečali za šest odstotkov, stroški pa za 31 odstotkov, je po navedbah portala pokazala analiza KF Financ, ki jo je naročilo združenje. Elektrodistributerji menijo, da agencija neustrezno obravnava določene stroške, in sicer jim ne priznava stroška regresa in dodatnega pokojninskega zavarovanja. V združenju pravijo, da elektrodistributerji uspešno črpajo nepovratna sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost za posodobitev distribucijskega omrežja za potrebe priklopa proizvodnih naprav na obnovljive vire energije z ali brez  hranilnikov, toplotnih črpalk in e-mobilnosti. Lani so iz naslova sofinanciranj v transformatorske postaje in nizkonapetostno omrežje pridobili 20 milijonov evrov.

V sodelovanju v konzorciju z Elesom so pri projektu GreenSwitch pridobili tudi sredstva za avtomatizacijo distribucijskega omrežja. Vlaganja so odvisna od napovedane rabe električne energije. V zadnjih letih največ vlagajo v posodobitev nizkonapetostnega omrežja, da so lahko priklopili veliko število toplotnih črpalk za ogrevanje stavb in sončnih elektrarn za gospodinjstva. Poleg tega se gradijo vedno večje sončne elektrarne, zato se vlaganja preusmerjajo na srednjenapetostno omrežje in razdelilne transformatorske postaje, so pojasnili. Lani so prejeli 3265 vlog za izdajo soglasja za priključitev samooskrbne sončne elektrarne, kar je občutno manj kot v letu 2023, ko so prejeli 47.990 vlog.

Konec leta 2023 se je končalo obdobje vlaganja vlog za sončne elektrarne po metodi letnega netiranja. Elektrodistributerji so lani poleg tekočih vlog reševali tudi preostanek vlog iz leta 2023 in izdali 19.165 soglasij za priključitev teh elektrarn. Zaradi tehničnih pogojev je bilo zavrnjenih 7161 vlog, kar predstavlja 27 odstotka vseh podanih vlog. Na omrežje je bilo priklopljenih 13.689 samooskrbnih sončnih elektrarn s skupno priključno močjo 176 megavatov (MW). Po podatkih Elesa je bilo konec leta 2024 na omrežje priklopljeno skupaj 57.537 samooskrbnih sončnih elektrarn s skupno močjo 725 MW.

SDH preveril interes manjšinskih delničarjev EDP za prodajo delnic

Ljubljana, 12. 12. 2023 – Zaradi majhnega izkazanega interesa za prodajo delnic s strani manjšinskih delničarjev pod pogoji, ki bi bili za SDH sprejemljivi, SDH sprejel odločitev, da ne izvede nobenih odkupov delnic.

Slovenski državni holding, d. d., (SDH) je v skladu z veljavnim Letnim načrtom upravljanja naložb v letu 2023 izvedel več upravljavskih dejanj v povezavi z elektrodistribucijskimi podjetij (EDP), s ciljem preučitve možnosti lastniške in organizacijske optimizacije modela dejavnosti elektrodistribucije.

Na podlagi javno objavljenih podatkov EDP je pridobil neodvisne ocene vrednosti vseh petih EDP, za namen preučitve možnosti odkupa delnic manjšinskih lastnikov.

Po pridobitvi vrednostnih podlag za odločanje o pogojih odkupa se je SDH sestal s predstavniki večjih manjšinskih delničarjev EDP in dne 21. 11. 2023 na svoji spletni strani objavil vabilo k oddaji nezavezujočih izkazov interesa za prodajo delnic EDP.

Na vabilo se je odzvalo več kot 350 manjšinskih delničarjev vseh petih EDP.

Ker je le majhno število delničarjev izrazilo interes za prodajo svojih delnic pod cenovnimi in drugimi pogoji, ki bi bili sprejemljivi za SDH, je SDH sprejel odločitev, da v tem trenutku ne izvede nobenega odkupa delnic EDP, ker s takšnimi nakupi ne bi mogel doseči načrtovanih upravljavskih ciljev.

SDH bo v okviru upravljavskih aktivnosti v letu 2024 preučil in po presoji izvedel druge morebitne razpoložljive ukrepe za optimizacijo izvajanja dejavnosti gospodarske javne službe distribucijskega operaterja električne energije.

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 12. december 2023 

Slovenski državni holding (SDH) ne bo izvedel odkupa delnic elektrodistribucijskih podjetij v lasti malih delničarjev. Za to je pod cenovnimi in drugimi pogoji, ki bi bili sprejemljivi za SDH, izrazilo interes premajhno število delničarjev, SDH pa z nakupi ne bi mogel doseči načrtovanih upravljavskih ciljev, so sporočili iz SDH.

Slovenski državni holding (SDH) ne bo izvedel odkupa delnic elektrodistribucijskih podjetij v lasti malih delničarjev. Za to je pod cenovnimi in drugimi pogoji, ki bi bili sprejemljivi za SDH, izrazilo interes premajhno število delničarjev, SDH pa z nakupi ne bi mogel doseči načrtovanih upravljavskih ciljev, so sporočili iz SDH. SDH je letos izvedel več upravljavskih dejanj v družbah Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor in Elektro Primorska s ciljem preučitve možnosti lastniške in organizacijske optimizacije modela te dejavnosti. Država ima v teh družbah približno 80-odstotne deleže, ostalo so manjšinski delničarji.Za te družbe je pridobil neodvisne ocene vrednosti in 21. novembra objavil vabilo k oddaji nezavezujočih izkazov interesa za prodajo delnic teh družb.

Do roka, ki se je iztekel 5. decembra, se je nanj odzvalo več kot 350 manjšinskih delničarjev, a le majhno število je izrazilo interes za prodajo pod danimi pogoji. SDH se je pred tem srečal s predstavniki večjih manjšinskih delničarjev teh družb. Medtem ko naj bi ti po pisanju Dela za svoj delež pričakovali kupnino v višini od 70 do 75 odstotkov knjigovodske vrednosti, je bil SDH po neuradnih informacijah pripravljen ponuditi 40 odstotkov te vrednosti. Država bi torej ponudila okoli 89 milijonov evrov, medtem ko mali delničarji pričakujejo od 156 milijonov do 168 milijonov evrov kupnine.

SDH bo v okviru upravljavskih aktivnosti v prihodnjem letu preučil in po presoji izvedel druge morebitne razpoložljive ukrepe za optimizacijo izvajanja dejavnosti gospodarske javne službe distribucijskega operaterja električne energije, so napovedali. Pred elektrodistribucijskimi podjetji so veliki investicijski izzivi, saj bodo milijardne naložbe v distribucijsko omrežje bistvenega pomena za zeleni energetski prehod. Soočajo se s kritikami, da s svojim dosedanjim poslovanjem tega investicijskega podviga ne bodo sposobne izvesti.

Medij: N1 Forbes Slovenija Avtorji: Andreja Lončar Teme:  mali delničarji EDP Datum: sobota, 9. december 2023 Vir: TUKAJ

Mali delničarji naj bi bili svoj delež v elektrodistribucijah pripravljeni prodati državi po približno 70 do 75 odstotkov knjigovodske vrednosti, kar je daleč od neuradne ponudbe SDH.

Slovenski državni holding (SDH), ki je do torka zbiral ponudbe manjšinskih delničarjev elektrodistribucij za odkup delnic s proračunskim denarjem, še ne razkriva, kakšne so ponudbe delničarjev – torej, koliko bi jih delnice prodalo in po kakšni ceni.

“Trenutno poteka obravnava vseh prispelih ponudb, več informacij bomo lahko posredovali v začetku prihodnjega tedna,” so nam povedali v upravljavcu državnega premoženja, ki ga vodi Žiga Debeljak.

V Elektru Celje, Elektru Gorenjska, Elektru Ljubljana, Elektru Maribor in Elektru Primorska ima država po približno 80 odstotkov lastništva, preostalo pa imajo mali delničarji. Med temi je sicer tudi nekaj podjetij v delni ali večinski državni lasti ter Kapitalska družba.

Različna pričakovanja

“Nisem oddal ponudbe,” pa nam je dejal Borut Kuharič, ki ima prek podjetij Collis Plus in Hotel Mrak manjšinske deleže Elektra Maribor, Elektra Celje in Elektra Primorska (več o tem, kdo so mali delničarji, spodaj).

Kuharič je dejal, da je na nedavnem sestanku z SDH ta povedal, da je pripravljen plačati okoli 40 odstotkov knjigovodske vrednosti, kar je zanj nesprejemljivo.

Grega Tekavec, izvršni sekretar Društva Mali delničarji Slovenije, (Društvo MDS), je na naše vprašanje o odzivu delničarjev na poziv SDH dejal, da se je po njihovi oceni večina vendarle odzvala. Kar nekaj delničarjev je ponudbo za SDH poslalo tudi društvu. Na vprašanje, po kakšni ceni so pripravljeni prodati, je dejal, da so bile ponudbe “med 70 in 75 odstotki knjigovodske vrednosti”.

Če to drži, se uresničuje napoved, da so pričakovanja malih delničarjev precej višja od zneska, ki ga je SDH neuradno pripravljen plačati; kot že omenjeno, gre za 40 odstotkov knjigovodske vrednosti.

Kako naprej?

V SDH nam včeraj niso odgovorili na vprašanje, kako bo postopek tekel od tu naprej. A pričakovati je, da bosta obe strani še poskušali zbližati poziciji.

Za izplačilo po 75 odstotkov knjigovodske vrednosti bi morala država dati 185 milijonov evrov, kolikor je vlada po navedbah v proračunskih dokumentih tudi rezervirala v tako imenovani bilanci B.

Še en pomembni pogoj SDH je, da bo odkup izveden le, če bo država s tem dosegla 90-odstotno lastništvo v posamezni elektroenergetski družbi, kar bi potem omogočalo iztis preostalih malih delničarjev. Če ni zadostnega interesa, torej delnic ne bo kupoval.

Več sto delničarjev, največji je Igor Lah

Distribucijska podjetja imajo po več deset malih delničarjev. Največji med njimi, ki bi z iztisom tudi največ pridobili, so praviloma investicijski skladi in finančni vlagatelji.

V Elektru Ljubljana so največji mali delničarji Generali (3,92 odstotka), Triglav vzajemni skladi (2,72 odstotka), ciprska Kalantia Limited v lasti privatizacijskega mogotca Igorja Laha (1,65 odstotka) in KD Group (1,47 odstotka). 

V Elektru Maribor so največji mali delničarji Pivovarna Laško Union (5,77 odstotka), Kalantia Limited (3,29 odstotka) ter Collis Plus v lasti finančnika Boruta in Neve Kuharič.

V Elektru Celje je največja spet Lahova Kalantia Limited (3,74 odstotka), sledi fiduciarni račun investicijske družbe Intercapital Securities (1,69 odstotka), nato Kuharičev Collis Plus (1,65 odstotka).

V Elektru Gorenjska so največji škofjeloško gradbeno podjetje Bau 1 v lasti Katje Demšar (1,93 odstotka), Pivovarna Laško Union (1,57 odstotka) in Kalantia Limited (1,33 odstotka).

V Elektru Primorska pa Hotel Mrak Boruta Kuhariča (2,5 odstotka), Kalantia Limited (1,28 odstotka) in medijska družba Dnevnik (0,85 odstotka).

Društvo MDS je zaradi številnih klicev delničarjev Elektro distribucijskih podjetij (v nadaljevanju EDP) pripravilo pregled revidiranih knjigovodskih vrednosti delnic posameznih EDP na dan 31.12.2022 izračunane na 2 decimalki natančno - vir podatkov letna revidirana poročila EDP za leto 2022 in preračunane nerevidirane knjigovodske vrednosti delnic vseh 5 EDP-jev na dan 30. september 2023 - vir podatkov nerevidirani računovodski izkazi od januarja do septembra 2023, zaokroženo na 2 decimalni mesti.

Ljubljana, 23.11.2023

Prav tako smo na željo delničarjev pripravili tabelo vrednosti na posamezno delnico v razponu od 40 % do 75 % preračunane knjigovodske vrednosti na dan 30.09.2023, zaradi lažje podaje eventualne nezavezujoče ponudbe za prodajo delnic vseh 5 EDP, ki jih ima posamezni delničar v lasti.

V kolikor želite poslati ponudbo morate le to skladno z pozivom SDH poslati najkasneje do 5. decembra 2023.

Izkaz interesa je potrebno posredovati v pisni obliki, na e-naslov SDH edp2023@sdh.si, z navedbo zadeve »IZKAZ INTERESA ZA PRODAJO DELNIC EDP«. SDH bo obravnaval izkaze interesa, ki jih bo prejel do vključno 5. 12. 2023.

Celoten poziv SDH si lahko ogledate TUKAJ

JAVNO ZBIRANJE PONUDB 21. 11. 2023

Preveritev interesa za prodajo delnic podjetij za distribucijo električne energije (nezavezujoče zbiranje izkazov interesa)

Slovenski državni holding, d. d. (v nadaljevanju »SDH«), v imenu in za račun Republike Slovenije s tem vabilom preverja interes delničarjev za prodajo delnic podjetij za distribucijo električne energije (v nadaljevanju »EDP«), in sicer:

1. ELEKTRO CELJE, podjetje za distribucijo električne energije, d. d., Vrunčeva ulica 2A, 3000 Celje, m. št. 5223067000;
2. ELEKTRO GORENJSKA, podjetje za distribucijo električne energije, d. d., Ulica Mirka Vadnova 3A, 4000 Kranj, m. št. 5175348000;
3. ELEKTRO LJUBLJANA, podjetje za distribucijo električne energije, d. d., Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana, m. št. 5227992000;
4. ELEKTRO MARIBOR, podjetje za distribucijo električne energije, d. d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor, m. št. 5231698000; in
5. ELEKTRO PRIMORSKA, podjetje za distribucijo električne energije, d. d., Erjavčeva ulica 22, 5000 Nova Gorica, m. št. 5229839000.

VLADA SODO PREHAJA POD OKRILJE ELESA 

Vlada je septembra potrdila pripojitev sistemskega operaterja distribucijskega elektroenergetskega omrežja SODO k sistemskemu operaterju prenosnega elektroenergetskega omrežja. Vlada se kot edini družbenik Elesa v nadaljnjem postopku pripojitve družbe SODO odpoveduje več upravičenjem družbenika v primeru pripojitev po ZGD, kot so zahteve po poročanju, pregledih in reviziji pripojitve.

Z 22. decembrom lani je družba Eles vstopila kot družbenik družbe SODO s stoodstotnim deležem, pred tem je bila njen stoodstotni družbenik Republika Slovenija. S pripojitvijo družbe SODO k družbi Eles, ki bo formalno izvedena v oktobru, bo koncesija za izvajanje gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije prenesena na Eles.

Spremenilo se bo tudi dosedanje ime družbe Eles, ki bo po novem operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja. Eles bo prevzel vse zaposlene družbe SODO, tako da bodo poslovni procesi, ki jih je do pripojitve izvajala družba SODO, potekali nemoteno naprej. Tako se bo 37 zaposlenih s SODO v skladu z njihovimi dosedanjimi nalogami ter potrebami na Elesu razporedilo po področjih družbe Eles.

Pretežni del zaposlenih bo delo še naprej opravljal na lokaciji v Mariboru. Prav tako bodo na spletni strani www.sodo.si do nadaljnjega dostopne vse informacije in aplikacije za uporabnike omrežja.

Na današnji 28. seji skupščine Elektra Celje, d. d. so se delničarji seznanili z revidiranim letnim poročilom družbe za poslovno leto 2022 z mnenjem revizorja; pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi revidiranega letnega poročila družbe Elektro Celje, d.d., za poslovno leto 2022 ter s poročilom o prejemkih članov organov vodenja in nadzora. Na skupščini delničarjev Elektra Celje je bilo prisotnega 89,3 odstotkov zastopanega kapitala družbe, predsednik Društva MDS Rajko Stanković je zastopal 699.782 delnic oz. 3,31 % zastopanega kapitala na skupščini.

Celje, 31.08.2023

Delničarji so se seznanili z bilančno izgubo v višini 2.023.698,00 ER v poslovnem letu 2022 in podelili razrešnico upravi in nadzornemu svetu družbe za opravljeno delo v poslovnem letu 2022.

Skupščina se je seznanila s potekom štiri letnega mandata članov nadzornega sveta, predstavnikov zaposlenih in seznanila z izvolitvijo novih članov nadzornega sveta predstavnikov zaposlenih. Skupščina je imenovala tudi nove člane nadzornega sveta, predstavnike delničarjev.

Poslovanje družbe v letu 2022 je bilo močno zaznamovano s sprejetim Zakonom o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE). Kljub izvedenim ukrepom za obvladovanje posledic interventnega zakona je družba poslovno leto zaključila z negativnim poslovnim izidom v višini 4.226.339 EUR. Bilančna izguba za poslovno leto znaša 2.023.698 EUR in ostane nepokrita.

Knjigovodske vrednost delnice ECEG je na dan 31.12.2022 znašala 9,45 EUR.

Delničarji so odločali tudi o razrešnici upravi in nadzornemu svetu in s tem potrdili in odobrili delo uprave in nadzornega sveta v poslovnem letu 2022.

Skupščina se je seznanila, da je dne 17. 9. 2022 potekel štiri letni mandat članoma nadzornega sveta,  predstavnikoma delavcev g. Miranu Ajdniku in g. Janku Času. Svet delavcev je za štiri letno mandatno obdobje izvolil v nadzorni svet predstavnika zaposlenih g. Andreasa Repšeta z dne 18. 9. 2022, ki mu je z dne 23. 11. 2022 mandat na osnovi odstopne izjave prenehal. Svet delavcev je za štiri letno mandatno obdobje izvolil v nadzorni svet predstavnika zaposlenih g. Jožeta Mravlaka z dne 18. 9. 2022 in g. Mateja Coklina z dne 5. 12. 2022.

Na današnji skupščini so delničarji na predlog Slovenskega državnega holdinga, d. d. izglasovali predčasni odpoklic članov nadzornega sveta g. Boštjana Leskovarja, g. Dejana Žoharja in g. Marijana Papeža in za mandatno obdobje 4 let, s pričetkom mandata 1. 9. 2023, za člane nadzornega sveta izvolili g. Marjana Strnada, g. Klemna Srno in go. Simono Felser.

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 14 julij 2022 Stran: 4

V minulih tednih so se zvrstile seje skupščin večine delniških družb na Celjskem, na katerih so lastniki razpravljali o lanskem poslovanju in odločali o delitvi dobička. Marsikje so se odločili za višjo dividendo, kot sta jo predlagala uprava in nadzorni svet, predlagatelji sprememb so bili večinoma državni lastniki. Najvišje dividende so tudi letos izplačali v Cinkarni Celje. Največ dobička doslej so letos svojim lastnikom namenili v Cetisu, brez dividend so spet ostali lastniki Uniorja in Term Olimia.

V Uniorju večinska delničarka država poleg predloga o izplačilu dividend ni podprla tudi predlogov o kazenski ovadbi zoper nekdanje vodstvo in o odpoklicu članice nadzornega sveta Alenke Potočnik.

Izplačilo dividend, vložitev tožbe zoper nekdanje vodstvo družbe zaradi zadeve Rhydcon ter odpoklic članice nadzornega sveta Andreje Potočnik so predlagali slovenskočeški poslovnež Tomaž Subotič, družba Železar Štore in Vladimir Ložak, ki imajo skupaj malo več kot pet odstotkov kapitala Uniorja. Drugi delničarji, prisotni na seji skupščine, so zavrnili vse njihove predlagane sklepe. Glavno besedo pri tem je imel Slovenski državni holding (SDH), kije največji lastnik Uniorja.

Rajko Stankovič, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije, ki je na seji zastopal Tomaža Subotiča, je zaradi takšnega razpleta razočaran. Trije mali delničarji so predlagali, naj Unior za dividende nameni malo več kot 941 tisoč evrov od skupno 8,8 milijona evrov bilančnega dobička. »Unior je dividende nazadnje izplačal leta 2008. Uprava je predlog o delitvi dobička zavrnila s pojasnilom, da bi s tem ogrozila zaveze do bank, pri katerih je pred šestimi leti najela posojilo. Mali delničarji menijo drugače. Prepričani so, da ima podjetje dovolj denarja in bi lahko brez posledic izplačalo dividende. Še zlasti če bi vložilo tožbo in izterjalo odškodnino zaradi poslov, ki jih je z družbo Rhydcon imela prejšnja uprava pod vodstvom Gorazda Korošca, pravi Rajko Stankovič.

Za tožbo ni pravnih temeljev

Spomnimo. Zgodba sega približno deset let nazaj, ko naj bi Uniorju grozil sovražni prevzem. Gorazd Korošec je prepričal direktorja hčerinske družbe Rhydcon Vinka Stiplovška, da je najel skoraj tri milijone evrov posojila ter od enega od podjetij odkupil delnice Uniorja. Stiplovšek je verjel zagotovilom, da bo delnice lahko prodal podjetju, ki je v »prijateljskih odnosi« z Uniorjem, a se to ni zgodilo. Ker je Rhydcon vedno težje poravnaval obveznosti do banke, mu je Korošec pomagal tako, da mu je na podlagi lažnih računov plačal dela, ki nikoli niso bila izvedena. Zaradi takšnega ravnanja, ki je bilo odkrito povsem po naključju, je moral Korošec predčasno odstopiti s položaja predsednika uprave. Ker je zadeva prišla tudi na sodišče, sta z Vinkom Stiplovškom dobila še pogojno kazen. Vendar v Rhydconu niso mirovali in so Unior tožili. Oktobra 2019 je celjsko višje sodišče odločilo, da mora Unior Rhydconu plačati 2,2 milijona evrov z zamudnimi obrestmi in s pravdnimi stroški.

Trije mali delničarji so na minuli seji skupščine lastnikom predlagali, naj sprejmejo sklep o vložitvi tožbe zoper prejšnje vodstvo družbe in terjajo povrnitev škode, vendar je sedanja uprava že pred sejo pojasnila, da za takšen ukrep ni nobene pravne podlage. Ob tem bi si podjetje nakopalo še visoke sodne stroške. »Takšno mnenje uprave je podprl tudi SDH, čeprav je Gorazd Korošec že leta 2013 na sojenju priznal krivdo. Ob vseh stroških, ki bi jih imel z vložitvijo ovadbe, bi Uniorju ostalo še malo več kot 3 milijone evrov odškodnine, poudarja Stankovič in dodaja, da si je tudi sam v času, ko je bil član nadzornega sveta Uniorja, prizadeval, da bi družba vložila ovadbo in izterjala odškodnino, a mu ni uspelo. Tokrat je upal, da bodo državni lastniki predlog o ovadbi podprli, a so sledili pojasnilu uprave, da za tožbo ni pravnih temeljev.

»Ovadba še ni kazenski postopek« Večinski delničarji so na seji zavrnili tudi predlog malih delničarjev o odpoklicu Andreje Potočnik, ki je članica nadzornega sveta od decembra lani in je ob imenovanju dobila malo več kot 67 odstotkov glasov. Njeno izvolitev so podprli le z državo povezani lastniki. Mali delničarji so odpoklic nekdanje poslanke SMC, ki je bila do zamenjave vlade sodelavka Zdravka Počivalška na ministrstvu za gospodarstvo, zahtevali, ker je zoper njo vložena kazenska ovadba zaradi storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic pri nabavi zaščitne opreme.

»Pred sejo je naše društvo pridobilo potrdilo policije, da je Nacionalni preiskovalni urad na specializirano državno tožilstvo podal kazenske ovadbe zoper tri osebe. Imen sicer ni navedla, a je jasno, da gre za Zdravka Počivalška, Andrejo Potočnik in Marka Bitenca. Pričakoval sem, da bodo državni lastniki Uniorja predlog o odpoklicu Potočnikove sprejeli, vendar ga SDH ni hotel podpreti. Njegov izgovor je bil, da Potočnikova še ni v kazenskem postopku, saj je bila do zdaj vložena samo ovadba. Nekdanji gospodarski minister ima v SDH očitno še vedno velik vpliv, pravi Rajko Stankovič in dodaja, da bodo mali delničarji s predlogom o odpoklicu počakali na čas, ko bo nova vlada zamenjala nadzorni svet v SDH. Ob tem še poudarja, daje treba Potočnikovo odpoklicati tudi zato, ker je Unior pred reprogramom dolga, pri katerem bo sodelovala tudi SID banka. Ta je, pravi, še bolj kot druge finančne ustanove pozorna ob vprašanju, ali je kateri član uprave ali nadzornega sveta družbe, ki ji odobrava posojilo, bil obsojen zaradi kaznivih dejanj ali je zoper njega uveden postopek zaradi morebitnih storjenih kaznivih dejanj.

Dobiček Term Olimia nerazporejen

Tako kot v Uniorju nič denarja letos državi in z njo povezanim družbam ne bo »prineslo« njihovo lastništvo v Termah Olimia, čeprav je družba lani imela rekorden čisti dobiček. V termah so predstavniki Republike Slovenije, SDH, KAD in Slovenskih železnic podprli predlog uprave in nadzornega sveta, da celoten bilančni dobiček, ki je konec lanskega leta znašal 9,7 milijon evrov, ostane nerazporejen.

Elektro Celje za dividende 2 milijona evrov

V Elektru Celje so delničarji na seji skupščine sprejeli drugačen sklep, kot ga je predlagala uprava. Ta je z nadzornim svetom predlagala, da bi lanski bilančni dobiček v višini 4,4 milijona evrov ostal nerazporejen. Država, ki je 81odstotna lastnica celjske elektrodistribucijske družbe, se s tem ni strinjala, zato je skupščina potrdila njen predlog. Elektro Celje bo tako konec julija svojim delničarjem izplačal malo manj kot polovico oziroma 2,1 milijona evrov bilančnega dobička. Bruto dividenda na delnico bo znašala 9 centov, kar je dva centa več kot lani, a še vedno manj kot v preteklih letih, ko je bila skoraj dvakrat višja. Dividendo, ki bi bila takšna kot nekoč, to je 18 centov, sta na seji skupščine predlagala Vseslovensko združenje malih delničarjev in Društvo Mali delničarji Slovenije, ki imata skupaj manj kot 40 delnic. Obveljal je predlog večinskega delničarja in na sklep, sprejet na seji, je predstavnik ciprskega holdinga Kalantia Limited v lasti privatizacijskega mogotca Igorja Laha napovedal izpodbojno tožbo.

Lastniki Elektra Celje so se na seji seznanili tudi z lanskim poslovanjem družbe, ki ima na širšem celjskem območju 175.027 gospodinjskih in poslovnih odjemalcev električne energije. Podjetje je v letu 2021 ustvarilo 52,4 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 5,2 milijona evrov več kot predlani. Še višjo rast kot pri prihodkih je Elektro Celje zabeležil pri čistem dobičku, ki je znašal malo manj kot 14 milijonov evrov. Predlani je podjetje imelo 5,5 milijona evrov čistega dobička, za lani ga je načrtovalo v višini 8,4 milijona evrov.

V Cetisu in cinkarni najvišje dividende doslej

Nižje dividende, kot jih bodo morali izplačati, so načrtovali tudi v Cetisu. Upravni odbor družbe je predlagal, naj večina bilančnega dobička, ki je konec minulega leta znašal 7,1 milijona evrov, ostane nerazporejena. Delničarjem bi tako kot lani razdelili le 400 tisoč evrov. Slovenski državni holding (SDH), ki je lastnik malo več kot 7 odstotkov Cetisa, je vložil nasprotni predlog. Prepričan, da lahko glede na rezultate preteklih let in leta 2021 izplača več dobička, saj to ne bo ogrozilo njenega poslovanja in razvoja, je predlagal, naj celjska družba delničarjem nameni 5, 9 milijona evrov. Takšen predlog so soglasno podprli drugi lastniki, med katerimi ima največji, skoraj 80odstotni delež ljubljanska družba MSIN. Ta bo s SDH in Kapitalsko družbo, ki ima 7,8 odstotka delnic, z družbo Optimus naložbe v lasti izvršnega direktorja Romana Žnidariča, ki je lastnik 4,5-odstotka Cetisa, ter s članom upravnega odbora Radetom Mijatovičem, ki ima od lani v lasti 2,5 odstotka delnic, dobila za delnico 29,50 evra bruto. Tako visokih dividend v Cetisu doslej še niso izplačali. Zadnjih nekaj let so znašale dva evra, pred letom 2018 še manj.

Lastniki Cetisa so na seji nov petletni mandat podelili dosedanjim članom upravnega odbora Petru Grozniku, Radenku Mijatoviču, Davorju Vlahku in Tini Bačič. SDH in KAD k imenovanju Bačičeve nista dala soglasja, ker nima potrdila o pridobitvi znanja glede pristojnosti, odgovornosti in delovanja nadzornih svetov. Obe državni družbi sta prav tako glasovali proti politiki prejemkov poslovodstva, ker ni, kot sta pojasnili, v skladu s priporočili SDH.

Medtem ko bodo lastniki Cetisa in Elektra Celje na izplačilo dividend morali še malo počakati, so lastniki Cinkarne Celje konec junija za vsako svojo delnico že dobili 31,89 evra bruto dividende, kar je največ doslej. Uprava in nadzorni svet družbe sta sicer predlagala deset evrov nižjo dividendo, a so delničarji na seji skupščine z večino glasov podprli nasprotni predlog Društva Mali delničarji Slovenije. Cinkarna je tako svojim lastnikom razdelila skoraj ves lanski bilančni dobiček, ki je znašal 25 milijonov evrov.