NLB

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 21. 01. 2014 Stran: 1

Gospodarstvo / Sanacija bank

Pod okrilje Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) se seli domala celotna domača finančna industrija. Prenosi bodo razkrili razsežnosti kreditiranja. Izpostavljenost treh državnih bank do menedžerskih družb lani tik pod milijardo evrov.

Razkrivamo seznam finančnih holdingov in menedžerskih družb, katerih posojila sta NLB in Nova KBM že prenesli na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), za njima pa bo to spomladi naredila še Abanka. Bruto izpostavljenost treh bank, ki jih je decembra dokapitalizirala država, do teh družb je še lani skupno znašala skoraj milijardo evrov. To je enako skoraj polovici denarnega vložka, ki ga je država decembra namenila za pokritje kapitalske luknje v treh bankah (2,11 milijarde evrov).

Zdaj je dokončno jasno, da bosta pod okriljem DUTB, tako imenovane slabe banke, po novem tudi oba holdinga Vizija iz kroga Darij a Južne. Njegovi skupini Perspektiva bo že konec letošnjega leta zapadlo za približno 130 milijonov evrov posojil. Teh po naših informacijah tri državne banke do lani tako rekoč niso slabile. Na seznamu prenesenih terjatev sicer ni krovnega podjetja Perspektiva FT, prek katerega Južna obvladuje svoj poslovni sistem. Na njem pa je mogoče najti KD Group, ki jo vodi Matjaž Gantar, in družbe iz zdaj že nekdanjega omrežja Probanke. Gre za Avtotehno, ki je do NLB in Abanke skupno izpostavljena za več kot 46 milijonov evrov, in Zlato Moneto II, sicer 7,3-odstotno lastnico Perutnine Ptuj.

Kdo vse gre na slabo banko

S seznama je mogoče razbrati, da NLB in NKBM na slabo banko prenašata domala vse komitente iz domače finančne industrije. Poročali smo že, da so med njimi ACH, ki se je z DUTB že dogovoril o moratoriju za odplačilo glavnic posojil, DZS, Istrabenz, Sava, podjetja iz kroga NFD in številni propadli holdingi: cerkvena Zvon Ena in Zvon Dva, Center Naložbe Boška Šrota, Poteza Naložbe Branka Drobnaka in CG Invest, nekoč Aktiva Naložbe Darka Horvata, ki samo trem državnim bankam dolguje 54 milijonov evrov. Toda na seznamu so tudi nekateri manjši poslovni sistemi in podjetja. Med njimi PSZ Darka Zupanca, ki se z bankirji že leto dni dogovarja o dolgoročnem reprogramiranju okoli 70 milijonov evrov posojil (od teh je 16 milijonov evrov pri NLB), in družba Finea, nekoč v lasti Miklavža Borca, kije bila tesno poslovno povezana z NKBM v času, ko jo je vodil Matjaž Kovačič.

Prav tako sta na seznamu podjetje Opus Invest, ki je v lasti nekdanjega prvega moža Šrotovega Infond Holdinga Matjaža Rutarja in njegove soproge, in Agroservis Borivoja Laloviča, dolgoletnega Šrotovega partnerja pri delniških poslih. Bruto izpostavljenost prvega do NLB je lani znašala pet milijonov evrov. DUTB bo nase prevzela tudi terjatve bank do nekaterih podjetij, prek katerih so menedžerji lastninili družbe: Alpine Holdinga, Primorje Holdinga, Profectusa, prek katerega je krog Romane Pajenk obvladoval Medaljon in povezana podjetja, Derme in Cegrada, ki sta v lasti nekdanjih menedžerjev CM Celja... Kot je znano, naj bi bilo merilo za prenos na DUTB zamuda komitenta s plačevanjem obveznosti, ki mora biti daljša od 90 dni, in bonitetna ocena podjetja v višini C ali manj.

Iz podatkov, ki smo jih v zadnjih tednih zbrali v uredništvu Dnevnika, je mogoče potegniti več ugotovitev. Najprej, da je prav kreditiranje domače finančne industrije v pomembni meri pripomoglo k težavam treh državnih bank. Skupna izpostavljenost NLB, NKBM in Abanke do podjetij, ki so se ukvarjala s finančnimi naložbami, je septembra lani znašala dobrih 954 milijonov evrov. Gre za bruto znesek brez upoštevanja slabitev, ki so jih banke pred tem opravile že same. Za primerjavo: pregled premoženja (AOR) v omenjenih treh bankah je odkril kapitalsko luknjo v višini 2,11 milijarde evrov. Spomnimo, ta znesek je država zakrpala z denarnim vložkom, dodatnih 660 milijonov evrov pa je za stabilnost bančnega sistema v NLB in NKBM že vložila v obliki obveznic.

Uradnih podatkov o tem, po kolikšni ceni DUTB od NLB, Nove KBM in Abanke odkupuje posamezne terjatve, ni. Po naših informacijah pa je ena od dveh največjih državnih bank te terjatve v povprečju prenašala z diskontom v višini okoli 80 odstotkov. To pomeni, daje za bruto terjatev v višini milijona evrov prejela okoli 200 tisočakov. Če to formulo prenesemo na vse tri banke, ki so ali še bodo terjatve prenašale na DUTB, bo ta zanje skupno odštela približno 190 milijonov evrov. Pri tem velja opozoriti, da ne gre za natančen izračun, ampak le za oceno, ker je verjetnost vračila posojila odvisna tako od zavarovanj kot od komitentov samih. Prav tako za zdaj ni jasno, kolikšna bo končna izguba, ki jo bomo davkoplačevalci utrpeli zaradi 954-milijonskega kreditiranja.

Širša gospodarska škoda nespametnega kreditiranja

Medij: Delo Avtorji: Jakše Luka Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ozadja Datum: 20. 01. 2014 Stran: 11

Intervju s Cirilom Dragonjo Zadnji predsednik uprave Factor banke, preden je dobila prisilno vodstvo, se še vedno ponoči zbuja in se sprašuje, zakaj se je Banka Slovenije odločila za tako drastičen ukrep. Čeprav pravi, da od odgovornosti ne beži, nepravilnosti ne prizna. Banko, ki po njegovem ni tako slabo poslovala, so dotolkli kriza, pritiski iz EU in nepremičninski projekti.

Menda vas je ukrep Banke Slovenije, da Factor banko pošlje v likvidacijo, presenetil?

Bilo je presenečenje. Factor banka je poslovala dvajset let, vse do 2011. z dobičkom. Financirali smo se iz depozitov pravnih oseb, z izdajanjem obveznic in zadolževanjem pri bankah. Poslovali smo vsaj tako transparentno kot druge banke. Nikoli nismo imeli kakšnih odredb Banke Slovenije, razen zadnji dve leti, pa še te niso bile pomembne. Do krize nam je šlo dobro, po letu 2011 pa so se trendi obrnili navzdol.' Deloma tudi zaradi nekaterih odločitev slovenskih finančnih in monetarnih oblasti, ki so ocenile, da je ključna težava kreditni krč. Država se je zato zadolžila in denar za likvidnost naložila v banke. Drugi ukrep pa je bila jamstvena shema, katere namen je bil, da bi tudi malo bolj rizična podjetja lahko prišla do kreditov. Predpostavljalo se je, da bodo banke spet začele dajati posojila. Takrat ni prevladala ocena, da je problem kvaliteta aktive bank in kapital bank. V nasprotju z nami so v tujini takoj začeli dokapitalizirati banke in ustanavljali slabe banke. Z dokapitalizacijo državnih bank smo zamudili in to je negativno vplivalo na vse banke.

Medij: Delo - Sobotna priloga Avtorji: Glavič Peter Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga Datum: 11. 01. 2014 Stran: 10

Izbrisani mali delničarji: primer NKBM

Zadnje čase so mediji polni novic o sanaciji bank s prenosom slabih terjatev na družbo za upravljanje bančnih terjatev (DUTB). Žal ne gre za odpravljanje vzroka težav, to je katastrofalne državne politike do finančnih vlagateljev, zlasti domačih malih vlagateljev na kapitalskem trgu. Država vsakih nekaj let po nepotrebnem razglasi izredne razmere in potem uniči investicijske družbe, sklade in sredstva malih vlagateljev.

Uničevanje pravno podpre njen pravosodni sistem. Delnic potem noče nihče več kupovati, vsi se jih poskušajo znebiti in cene strmoglavijo. Finančna in gospodarska kriza je Slovenijo prizadela neprimerno bolj kot druge države zaradi slabe upravljavske prakse države, zlasti zlorab na kapitalskem trgu: namernega oviranja vlaganj in uničevanja kapitala vlagateljev. Mejniki te nacionalne ekonomske katastrofe so: uničenje vzajemnih skladov Proficia Dadas s 3500 vlagatelji, propad vzajemnih skladov Zvon Ena in Dva Holding s 65.000 vlagatelji ter množični izbris več kot 100.000 malih delničarjev petih bank.

Veliko družb, skladov in malih vlagateljev je bilo prizadetih pri vseh treh udarih; mali vlagatelji so poleg tega kot vsi državljani sanirali državne banke v devetdesetih letih in jih bodo še enkrat. Posledica uničevanja naložb je beg slovenskega kapitala v tujino in v tuje banke na ozemlju Slovenije ter s tem ustvarjanje novih delovnih mest v drugih državah namesto v Sloveniji.

Medij: Dnevnik Avtorji: Unknown Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 08. 01. 2014 Stran: 1

Finance / Banki v likvidaciji

V Banki Slovenije so prepričani, da plačne omejitve za izredni upravi Probanke in Factor banke ne veljajo, a na gospodarskem ministrstvu mnenja očitno ne delijo.

Ze prihodnji teden bo morala Banka Slovenije pod vodstvom Boštjana Jazbeca ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pod vodstvom Uroša Čuferja pojasniti, zakaj pri določitvi plač izrednih uprav Factor banke in Probanke ni spoštovala zakonskih omejitev za plače vodilnih v družbah v večinski lasti države. Tako imenovani Lahovnikov zakon, ki višino plač v državnih podjetjih omejuje, pa očitno ni edini predpis, ki so ga v Banki Slovenije pri tem kršili. Vsaj ko gre za plače članov uprave Factor banke v postopku likvidacije.

Banka Slovenije: Omejitve ne veljajo

Kot smo razkrili minuli teden, je Banka Slovenije izrednima upravama Probanke in Factor banke določila plačo v višini 15.000 evrov za predsednika uprave in 12.500 evrov za člane uprav. Ne le da je skrivala podatke o višini prejemkov, čeprav je bil denar za likvidacijo teh dveh bank zagotovljen iz javnih sredstev. Določila jim je celo plače, ki so nekaj tisočakov višje od plač, ki jih prejemata upravi dveh največjih bank v državi, torej NLB in NKBM.

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 08. 01. 2014 Stran: 7

NLB, NKBM in Abanka so bile dokapitalizirane z davkoplačevalskim denarjem, zato državljani pričakujejo podatke, kako varčne so njihove uprave

Neslaven umik delnic NKBM iz prve (prestižne) kotacije na Ljubljanski borzi se je zgodil dva dni potem, ko je 18. decembra 2013 država banko dokapitalizirala z 870 milijoni evrov. Delničarji in lastniki njenih obveznic so bili razlaščeni z odločbo Banke Slovenije o izrednih ukrepih, država pa je vpisala in vplačala deset milijonov novih delnic in s tem postala edina lastnica banke. Nove delnice seveda ne kotirajo na borzi.

Tako se je končalo razpršeno lastništvo edine delniške družbe na Slovenskem, ki je imela od leta 2007 dalje okoli 100.000 malih delničarjev, nazadnje jih je bilo približno 97.000, ki so izgubili 151,35 milijona evrov prvotnega vložka ali še več (povprečno 1500 evrov na delničarja), saj so mnogi sodelovali še pri dokapitalizacijah banke v letih 2008 in 2011. Pa je bilo novembra 2007 med ljudmi celo tako veliko navdušenje nad delnicami NKBM, da so vanjo želeli vložiti 750 milijonov evrov. Država jim je takrat omogočila pridobitev "le" 24-odstotnega deleža banke in jim preostanek denarja vrnila. Ogorčeni nekdanji delničarji v okviru svojih združenj zdaj iščejo pravne poti, da bi iztožili odškodnino, razlaščeni imetniki obveznic pa so vložili zahteve za ustavno presojo spremembe Zakona o bančništvu.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 01. 2014 Stran: 9

Spoznavni sestanek DUTB je postala največja posamična lastnica pivovarne

Ljubljana - Po dosegljivih informacijah bodo kmalu - morda še ta teden - prvi neformalni pogovg.rj med predstavnih! skupine Pivovarna Laško in Družbe za upravljanje slabih terjatev o prihodnjem upravljanju skupine Laško.

Srečanje med predstavniki DUTBskupina Laško naj bi bilo spoznavne narave, saj je Družba za upravljanje slabih terjatev (DUTB) takoj po novem letu postala največja posamična lastnica trgovsko-pijačarsko-medijskega holdinga s sedežem v Laškem. To se je zgodilo s prenosom 23,51-odstotnega deleža pivovarne v lasti NLB na DUTB, o čemer je uprava pivovarne včeraj prek spletnih strani Ljubljanske borze seznanila tudi svoje delničarje.

Medtem ko v Laškem prihoda novega lastnika še ne komentirajo, je prenos pivovarne na DUTB marsikoga presenetil. »Preseneča me, da je delež v Pivovarni Laško med prvimi slabimi terjatvami oziroma naložbami, ki so bile prenesene na slabo bankd; pričakovali bi, da bo prednostna naloga prenos terjatev do družb, ki so v stečajih,« je ugibal stečajni upravitelj boldihga fhfohd Marko Zaman. Rajka Stankoviča, predsednika društva Mali delničarji Slovenije (MDS), pa zanima, kakšna bo vizija DUTB o prihodnosti močno zadolžene pivovarne. »Lastniki in NS pivovarne so doslej 'trasirali' politiko odprodaje vseh naložb skupine razen matične družbe Pivovarna Laško, kar postavlja vprašanje, ali bo z enako politiko nadaljevala tudi DUTB,« je ugibal Stankovič. Pri tem je spomnil, da je DUTB z lastniškim vstopom v Laško postala tudi večinska lastnica Pivovarne Union, ki jo je Laško skoraj v celoti zastavilo pri NLB.

Medij: Štajerski tednik Avtorji: Zemljarič Mojca Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 07. 01. 2014 Stran: 2

Slovenija • Opozicijski poslanec Franc Pukšič kritičen

Drugi dan novega leta je poslanec stranke SLS Franc Pukšič izkoristil za srečanje z novinarji. Na tiskovni konferenci v ptujski Mestni hiši je izpostavil problem slovenskega bančništva, govoril pa Je tudi nasploh o stanju slovenskega gospodarstva, politiki in drugih aktualnih temah.

Kot elementarni problem države Slovenije je Pukšič izpostavil prezadolženost podjetij. »Podjetja so brez možnosti za pridobivanje obratnih sredstev, vseskozi so pod pritiskom visokih davkov in slabega poslovnega okolja. Kot drugo bi izpostavil nezaupanje v pravno državo. To se vleče že kot črevo. Zadnje leto se je sicer nekaj na tem naredilo, vendar daleč, daleč premalo. Tretji problem naše države je financiranje bančne luknje, kar nas žal pelje v grški scenarij, ki pa ni dober. V Grčiji po treh letih trojke zapirajo šole in bolnice. Tam, kjer ustanove še obratujejo, pa recimo ni kurjave in podobno. Opozoriti moram tudi na katastrofalno slabo izkoriščena evropska sredstva iz finančne perspektive 2007-2013. Vendarle so svetla izjema pri črpanju evropskih sredstev občine, ki so uspele za tako imenovani regionalni razvoj pridobiti okrog 90 odstotkov razpoložljivega evropskega denarja. Ta podatek že sam po sebi pove, kaj bi pomenila uveljavitev regij,« je uvodoma povedal poslanec Pukšič in nadaljeval z opisom problematike v bančnem sistemu. »Katastrofalno je, da sta Državni zbor in javnost odrezana od informacij o prenosu kreditov na slabo banko. Velikokrat slišimo besedno zvezo slabi krediti. Ni nujno, da so bili krediti slabi. Lahko so bili dobri, vendar so bili slabo zavarovani ali nekaterim odobreni 'kar tako'«.

Banke podatkov ne bi smele skrivati

Radio Slovenija 1, Druga jutranja kronika 04. 01. 2014

Doseg / Reach: 144000

Država / Country: Slovenija

Čas / Time: 07:03

Trajanje / Duration: 3 min 1

Tožbe zoper Banko Slovenije

RA SLOVENIJA 1, 4.1.2013, DRUGA JUTRANJA KRONIKA, 7:03

VZMD je zaradi izbrisa podrejenih obveznic NLB-ja, Factor banke in Probanke na ljubljansko upravno sodišče vložilo tri tožbe zoper Banko Slovenije. Hkrati Ustavno sodišče, kot je znano, prav zdaj presoja, ali je bil izbris podrejenih obveznic v slovenskih bankah, s katerimi je država pridobila 442 milijonov evrov, ustaven. Urška Jereb Brankovič.

URŠKA JEREB BRANKOVIČ: VZMD je zaradi razlastitve imetnikov podrejenih obveznic v NLB, Factor in Probanki na Upravno sodišče vložilo tri tožbe zoper Banko Slovenije. Za kaj konkretno gre? Predsednik Društva malih delničarjev Slovenije (MDS) Rajko Stankovič.

RAJKO STANKOVIČ: Glede na to, da niso bile posamične odločbe imenske, izdane imetnikom obveznic, kjer bi bilo natančno obrazloženo, zakaj so bili razlaščeni in da so odvetnik Kunič in nekateri imetniki to so poskušali dobiti in tega (od BS) niso dobili, so se pač odločili, da bodo probali na ta način do teh odločb priti.

JEREB BRANKOVIČ: Kot je znano, Ustavno sodišče prav zdaj presoja sporne člene zakona o bančništvu, ki določa, da morajo pri sanaciji bank prispevati tudi delničarji in podrejeni upniki. Stankovič presojo pričakuje v nekaj mesecih.

STANKOVIČ: Pripoznava absolutno prednostno obravnavo, kar pomeni, da bo odločalo o tej stvari v treh do šestih mesecih. O zadržanju (izvajanja spornih členov ZBAN- 1L) pa ni odločalo, ker je pravica materialne narave. To pomeni po domače, da se čahko materialna pravica povrne v denarju.

JEREB BRANKOVIČ: Ali je Ustavno sodišče v kateri izmed drugih držav evra že razsodilo v prid imetnikov podrejenih obveznic?

STANKOVIČ: Če se ne motim, je bilo to na Irskem in na Portugalskem so ugodili in razveljavili tiste ukrepe, ki jih je Evropa na nek način zapovedala članicam.

JEREB BRANKOVIČ: In če se bo to zgodilo tudi pri nas, bo morala država na račune vrniti 442 vzetih

milijonov?

STANKOVIČ: To je v najboljšem primeru, (in edina) možnost v denarju. Ustavno sodišče lahko presodi v 100 procentnem znesku, lahko (pa) presodi v kakšnem drugem (%) zneska. Vendar naj povem, če bi v tem (primeru presodilo v) 100 procentnem znesku, je to le 7 procentov (celotne sanacije) bančne luknje.

Medij: Reporter Avtorji: Biščak Jože Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Zgodba tedna Datum: 06. 01. 2014 Stran: 23

Kaj se zgodi, če banki, ki vam je posodila denar, ne vračate kredita? Odgovor je jasen: banka unovči zavarovanje kredita, opravi izvršbo na vašem transakcijskem računu ali pa zarubi vaše nepremičnine. In prav je tako, saj je dolg treba vrniti. Pa velja to tudi v nasprotni smeri? Očitno ne. Vse, ki so NLB posodili denar z nakupom podrejenih obveznic, so vlada Alenke Bratušek in poslanci vladajoče koalicije razlastili ter jim celo v zakonu odrekli ustavno zajamčeno pravico do pritožbe.

Večina tistih, kije kupila podrejene obveznice NLB, se za denar lahko zdaj preprosto obriše pod nosom. Pravijo, da gre pri zakonu za rop državljanov, ki se ne razlikuje veliko od klasičnega (oboroženega) ropa banke. S to razliko, da je državna banka oropala državljane, roparji pa so bili s predlagano novelo zakona o bančništvu ministri s predsednico vlade na čelu in poslanci, ki so dvignili roko za zakon. Kaj takega bi bilo še v Severni Koreji težko izvesti. S tem ukrepom je Alenka Bratušek tudi pokazala, kako si predstavlja Slovenijo »gospodarsko uspešnejšo, bolj demokratično, strpno in solidarno«. Ruska izdaja revije Forbes ni zaman deželo na sončni strani Alp označila za najbolj socialistično državo v Evropi.

Šest kršitev ustave

»To je ukrep revolucionarnega prava,« je prepričan Tadej Kotnik, prodekan za znanstvenoraziskovalno dejavnost ljubljanske fakultete za elektrotehniko, ki je (bil) imetnik podrejenih obveznic slovenskih bank, po uveljavitvi novele zakona o bančništvu pa je ostal brez vsega. Zato se je tudi podpisal pod pobudo za oceno ustavnosti. Take pobude so na ustavnem sodišču štiri, svoji zahtevi pa sta dala državni svet in varuhinja človekovih pravic. Slednja zakonu očita šest kršitev ustave: da je Slovenija pravna in socialna država (2. člen), da ima vsakdo pravico do pravnega sredstva (22. in 23. člen), da so pred zakonom vsi enaki (14. člen), da je varstvo lastnine povezano s pravico do zasebne lastnine (33. in 67. člen), da je prepovedana povratna veljava pravnih aktov (155. člen) in daje kršeno načelo določnosti pravnih aktov (v povezavi z 2. in 120. členom).

Medij: Večer Avtorji: L. F. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 04. 01. 2014 Stran: 5

Vseslovensko združenje malih delničarjev je na upravno sodišče vložilo tri tožbe. Izpodbijajo izbris podrejenih obveznic NLB, Factor banke in Probanke

Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) je prvi delovni dan leta 2014 proti Banki Slovenije vložilo tri tožbe na upravno sodišče, in sicer zaradi izbrisa podrejenih obveznic NLB, Factor banke in Probanke. V združenju pravijo, da Banka Slovenije razlaščencem ne dovoli niti vpogleda v odločbe o njihovem izbrisu, zato pozivajo k spoštovanju pravnih norm in temeljnih demokratičnih načel.

VZMD preko odvetniške pisarne Kunič v imenu 293 imetnikov podrejenih obveznic treh slovenskih bank, ki so bili 18. decembra lani razlaščeni, na upravnem sodišču v Ljubljani izpodbija izbris podrejenih obveznic NLB (v imenu 229 imetnikov obveznic NLB 26. izdaje), Factor banke (v imenu 24 imetnikov obveznic Factor banke 9. izdaje) in Probanke (v imenu 40 imetnikov obveznic Probanke 9., 11. in 12. izdaje).