NLB

Medij: Večer - V soboto Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V soboto Datum: 07. 03. 2015 Stran: 6

Vlada prodaja NKBM za štirikrat manj, kot je pred dobrim letom vanjo vložila. Ker bo država zadržala v kakšni banki samo kontrolni delež, v glavnem ne bo SAMOSTOJNIH BANK

"Dobro bi bilo, da bi imeli vsaj eno močno slovensko banko, ki bi jo vodila kompetentna uprava in nadzoroval neodvisen nadzorni svet in ki bi skrbela za domače gospodarstvo. Če vlada meni, da doma nima ustreznih strokovnjakov, ki bi jo vodili, o čemer pa dvomim, naj najame tuje menedžerje. Če tega nismo sposobni narediti, potem je res najbolje, da vse prodamo," meni dr. Peter Kraljic, svetovalec pri mednarodni družbi McKinsev, ki pravi, da Slovenijo gleda od zunaj in da tokrat vidi precej pesimistično sliko. Obžaluje, da politika ni že pred leti združila NLB in NKBM niti ni prodala NLB belgijski KBC, ko je bila za to priložnost.

"Cela vrsta napak je bila narejenih. Sicer pa ima večina držav, odvisno od velikosti, vsaj eno ali dve močni banki v domači lasti. Dva bančna stebra, o katerih sta sanjala Janez Janša in Andrej Bajuk, sta se izkazala za nepopolna. Vemo, kakšna katastrofa je nastala iz javne ponudbe delnic NKBM. Zdaj, ko smo banke sanirali, bi jih pa prodali, ne vedoč, koliko bomo zanje dobili," je kritičen Kraljic.

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS)  je ogorčeno nad očitnim zavajanjem, ki naj bi tokrat prihajalo neposredno s strani Evropske komisije in ki očitno sedaj želi vplivati celo na poslance in poslanke državnega zbora Republike Slovenije, s tem ko poziva k »notranjepolitičnem dialogu, ki bo koristil varovanju neodvisnosti centralne banke.« Zanimivo je, da do danes še vedno nihče ni navedel veljavnega pravnega akta, na ravni EU, ki bi jasno zahteval, da je potreben popoln izbris. V Društvu MDS se sprašujemo, kako to, da se podpredsednik Evropske komisije ni uspel odzvati na dejstvo, da v Banki Sloveniji potekajo kriminalistične preiskave. Ali je morda Banka Slovenije Evropski komisija posredovala prošnjo za pomoč, da jo zaščiti pred napakami, ki jih je zakrivila?

Ljubljana, 5. marec 2015

Domnevna skladnost z zakonodajo EU

Potem ko smo v javnosti celo slišali, da je šlo za napačno razumevanje korespondence s predstavniki Evropske komisije in potem ko je bilo po številnih razpravah jasno ugotovljeno, da sporočilo Evropske komisije na žalost še ne mora imeti zavezujočega učinka, saj sploh ne gre za pravni akt, smo sedaj ponovno priča manipulaciji, ki seveda ne postreže ne z nazivom zakonodaje EU, ki bi zahtevala popolne izbrise, kaj šele kakšne dodatne podrobnosti.

Še več, Republika Slovenije s strani EU ni dobila niti 1 EUR pomoči ampak je sanacijo izvedla z denarjem davkoplačevalcev, zato je odziv Evropske komisije in branjenje Banke Slovenije toliko bolj nenavadno?!

Evropska komisija s političnim pritiskom na DZ RS?!

Medij: Večer Avtorji: Zupanič Jelka,Kocjan Aleš Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 05. 03. 2015 Stran: 6

Računsko sodišče je dalo slabi banki za predlansko poslovanje negativno mnenje, najbolj sporne so pogodbe z zunanjimi svetovalci, ki so že na policiji. DUTB zagotavlja, daje bil gospodaren. 

Vladi Janeza Janše in Alenke Bratušek ter finančna ministra Janez Šušteršič in Uroš Čufer v Družbi za upravljanje terjatev (DUTB) med letoma 2011 in 2013 niso bili niti učinkoviti niti skrbni. Pri računskih sodnikih si niso prislužili ocene dobrega gospodarja. Sam DUTB je dobil za predlansko poslovanje (delati je začel marca 2013) negativno mnenje. Po besedah predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela je bila poslovna praksa DUTB predlani toliko drugačna od drugih, da je bil DUTB pravzaprav "izjemno poslovno okolje, polno izjem, podkrepljeno z izjemnimi prejemki".

Za toliko nepravilnosti le negativno mnenje

Računski sodniki so lahko predstavili javnosti revizijsko poročilo le delno. Vesel je povedal, da je tako zato, ker "vsebuje zaupne ali interne podatke po zakonu o tajnih podatkih in poslovne skrivnosti po zakonu o gospodarskih družbah", pri katerih vlada vztraja, zato so ti v poročilu prekriti. In vlado znova pozval, naj zaupnost umakne in se raje posveti pripravi odzivnega poročila. Pričakujejo ga prej kot v 90 dneh.

Vse bolj očitno je, da je bil kapital slovenskih bank decembra 2013 namerno izračunan za negativnega, česar namen je bil izbris delnic in podrejenih obveznic ter s tem popolno podržavljenje bank, stranska posledica pa bistveno previsoka dokapitalizacija in s tem nepotrebno razmetavanje davkoplačevalskega denarja. Vse bolj očitno pa postaja tudi, da so bili obremenitveni ("stresni") testi ECB oktobra 2014 za slovenske banke namerno izdelani pod skrajno pesimističnimi predpostavkami (o teh je odločala Banka Slovenije!) z namenom, da bi ti rezultati zameglili že omenjeno razmetavanje davkoplačevalskega denarja.

Ljubljana, 04. marec 2015

V bran Banki Slovenije, ki vseskozi ponavlja, da naj bi obremenitveni testi oktobra 2014 potrdili pravilnost izračuna kapitala in višine dokapitalizacije decembra 2013, se je vključil še dr. Igor Masten, sicer pogodbeno zaposlen na Banki Slovenije, in v objavi na portalu SIOL v besednjaku, dokaj nenavadnem za univerzitetnega profesorja, zapisal, da gre za "nabijanje v prazno" in "mešanje polente", saj naj bi bili "obremenitveni scenariji za Slovenijo podpovprečno strogi in je imela večina držav evroobmočja strožje predpostavke".

Številk, ki bi to potrjevale, dr. Masten ni navedel, že v času, ko je svoje trditve zapisal, pa je bilo tudi dokaj jasno, zakaj. Že drugi grafikon v poročilu o rezultatih obremenitvenih testov namreč pove, da bi se po negativnem scenariju teh testov, ki je bil specifičen za vsako državo, kapitalska ustreznost bank do konca prihodnjega leta daleč najbolj poslabšala prav v Sloveniji: za 15 odstotnih točk, druga najslabša je Grčija z 10, tretji pa Ciper z 9 odstotnimi točkami poslabšanja.

Medij: Delo Avtorji: Silva Čeh Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 03. 2015 Stran: 8

Razkritjem milijonskih dobičkov naše največje banke NLB v petek bo danes sledila še objava ocen dobička v največji zavarovalnici, v Triglavu. Obe finančni hiši ga imata vsaka za okrog 80 milijonov, razlika je, da ga bo država iz Triglava črpala z dividendami, v NLB pa ga bo morala zaradi pravil državne pomoči pustiti na miru. Silva Čeh Če pustimo ob strani dobičkonosne dokapitalizatorske in podobne »faktorje« v NLB, je, pravijo poznavalci, na dobre rezultate Zavarovalnice Triglav med drugim vplivalo več dejavnikov. Triglav se je znebil finančno obremenjujočih slabitev in odpisov, hkrati »zaslužil« s prodajo nekaj pomembnejših deležev v družbah, ki so bile lani prevzete, na primer v Aerodromu, Letriki, Heliosu in še kakšni.

Še največja Triglavova naložba, ki se je začela lani in končala januarja letos, je bil prevzemni odkup deležev v pokojninski družbi Skupna. Medtem ko se je Gorenjska banka z lahkoto znebila svojega 26-odstotnega deleža po ceni 344 evrov za delnico Skupne, se NLB kot 28-odstotna solastnica Skupne ni odločila za prodajo tega deleža Triglavu. Tako je zdaj od daleč videti, da ima Skupna dva strateška lastnika: Triglav v njej obvladuje 66-odstotni delež, NLB pa 28-odstotnega. Za NLB, ki je še do nedavnega prodajala vse, kar bi preneslo oznako nestrateško, se je zdaj, kakor kaze, toliko pobrala, da pokoj ninsko-zavarovalniškega deleža v Skupni še noče spustiti iz rok. Iz NLB odgovarjajo: »Uprava je na podlagi temeljite analize prednosti in pomanjkljivosti prodaje in ohranitve lastniškega deleža NLB v Skupni pokojninski družbi že pred časom sprejela odločitev, da ta lastniški delež za zdaj ohrani. Tako je zdaj od daleč videti, da ima Skupna dva strateška lastnika: Triglav njej obvladuje 66-odstotni delež, NLB pa 28-odstotnega. Za NLB, ki je še do nedavnega prodajala vse, kar bi preneslo oznako nestrateško, seje zdaj, kakor kaze, toliko pobrala, da pokojninsko-zavarovalniškega deleža Skupni še noče spustiti iz rok. Iz NLB odgovarjajo: »Uprava je na podlagi temeljite analize prednosti in pomanjkljivosti prodaje in ohranitve lastniškega deleža NLB Skupni pokojninski družbi že pred časom sprejela odločitev, da ta lastniški delež za zdaj ohrani. Sprejeta odločitev je skladna novo strategijo Skupine NLB. Nove strateške usmeritve NLB skupine 2014-2018 zavarovalniški del opredeljujejo kot strateško dejavnost. Poleg Skupne pokojninske družbe vanj sodi ta še NLB Vita in NLB Nov penziski fond.« Novi penziski fond je 51-odstotni lasti NLB in 49-odstotni lasti Tutunske banke iz Skopja. Kakor je razumeti, Skupna za NLB ni le med strateškimi dejavnostmi, ampak tudi donosnimi. 

Medij: Svet24 Avtorji: Rosc Simon Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 28. 02. 2015 Stran: 6

ZAHTEVA Poslanci Nove Slovenije, s prvopodpisanim Matejem Toninom, so zahtevali sklic izredne seje na temo dokapitalizacije bank, ki predvideva tudi zagovor vpletenih.

Poslanska skupina NSi je z zbranimi podpisi poslank in poslancev vložila zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora RS o vlogi Banke Slovenije pri dokapitalizaciji bank in izbrisu lastnikov podrejenih hibridnih finančnih instrumentov.

Kot so zapisali v NSi, je bila dokapitalizacija izvedena na podlagi stresnih testov, katerih predpostavke so bile bistveno bolj negativne kot dejanska gospodarska gibanja. Negativni scenarij je v letu 2013 predvideval 3,1 -odstotni padec BDP-ja, v letih 2014 in 2015 pa 3,8- oziroma 2,9-odstotni padec. Dejansko je gospodarska aktivnost leta 2013 padla le za en odstotek, po zadnji oceni Umarja za leto 2014 je bila dosežena kar 2,5-odstotna rast, letos pa naj bi se BDP povečal za dva odstotka. BDP je v nasprotju s predpostavkami prenehal padati že s prvim četrtletjem leta 2013, torej še pred izvedbo stresnih testov.

Za ogled prispevka iz oddaje Odmevi na RTV Slovenija 1 z dnem 27.02.2015 kliknite na sliko ali tukaj.

ROSVITA PESEK (voditeljica): Nova ljubljanska banka je lani po petih letih izgub vendarle splezala na zeleno vejo. Danes objavljeni rezultati kažejo, da je imela lani dobrih 81 milijonov evrov dobička, skupina NLB pa čez 62 milijonov. Kljub dobičku pa uspešni gospodarstveniki še vedno zatrjujejo, da se pogoji za odobritev posojil niso prav nič izboljšali, čeprav smo v NLB vsi vložili več kot tri milijarde evrov. Vprašanje je torej, kdo je dejansko zaslužen za dobiček, ki ga je lani ustvaril NLB. 

VESNA ZADRAVEC (novinarka): V NLB smo decembra 2013 vložili poldrugo milijardo evrov davkoplačevalskega denarja, a to ni bilo dovolj. Iz NLB-ja smo morali na slabo banko prenesti še za 2,3 milijarde evrov slabih terjatev. A tudi to očitno ni dovolj. V NLB-ju ostaja 2,7 milijarde evrov slabih posojil. Ta znesek se je sicer nekoliko znižal, a kljub temu ostaja izjemno visok. In zakaj? Stroka odgovarja: banka se ne ukvarja z njenim poslanstvom. To je 
 odobravanje posojil podjetjem. 

Medij: Svet24 Avtorji: Kožuh Anže Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 27. 02. 2015 Stran: 6

OBTOŽBE NEPRAVILNOSTI Vedno več dejstev kaže na očitne nepravilnosti sanacije bank. Obtožbe o prikrojevanju stresnih testov, morebiten nezakonit izbris imetnikov vrednostnih papirjev ter najverjetneje vsaj nekaj milijard evrov predraga sanacija, stroški katere so padli na pleča slovenskega proračuna.

Težko je opredeliti dejanski začetek trenutne zgodbe finančnega stanja slovenskega proračuna, delovanje Banke Slovenije in zagovore njenega guvernerja pred parlamentom glede očitkov nepravilnosti med dokapitalizacijo sistemskih bank, ki je vodila do izbrisa obveznic in delničarjev.

Dr. Tadej Kotnik, prodekan za znanstveno-raziskovalno dejavnost na fakulteti za elektrotehniko ljubljanske univerze, na podlagi anonimnega vira iz Banke Slovenije govori o prikrojevanju rezultatov stresnih testov. Glede na navedbe Društva malih delničarjev je ob uporabi ustaljene metodologije, ob zadnjem rednem poročanju o stanju, natančneje 30. 9. 2013, vseh šest bank - NLB, NKBM, Abanka, Pro-Banka, Factor banka, Banka Celje - imelo pozitiven kapital. Sprva naj bi Banka Slovenije naročila zunanji stresni test pri podjetju Roland Berger z napotkom, naj bo ocena konservativna. Ker so njihovi rezultati še vedno kazali na pozitiven kapital, kar posledično prepreči izbris delničarjev in obveznic, in potrebo po le enomilijardni dokapitalizaciji, se je naročilo še en stresni test. Odstopanja v metodologiji drugega testa so bila tako obsežna, da je Deloitte v drobnem tisku omenil izrednost metodologije, s čimer seje zavaroval pred morebitnimi očitki malomarnosti. Njihova ocena je bila 700 milijonov nižja od analize s strani Roland Bergerja.

Za ogled oddaje novinarja Boštjana Veseliča na RTV SLO 3 z naslovom OMIZJE O BANKI SLOVENIJE - DOKAPITALIZACIJA IN IZBRIS MALIH DELNIČARJEV kliknite TUKAJ ali na sliko.

Medij: Večer Avtorji: M. S. T. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 21. 02. 2015 Stran: 3

Vse vec bankirjev in bank v (pred)kazenskih postopkih, na sodiščih ali pod težo odškodninskih tožb

Preiskovalci NPU že zbirajo obvestila, ali pri dokapitalizacijah bank in izbrisu podrejenih obveznic v zadnji sanaciji bančnega sistema obstajajo sumi uradno pregonljivih kaznivih dejanj. Policija nam je to potrdila, prvi pa je o tem poročal Pop TV. Kot je znano, so jo k preiskavi bančne sanacije, pri kateri je domnevno prihajalo do prirejanja ali celo ponarejanja bančnih dokumentov oziroma bilanc, pozvali mali delničarji NKBM in tudi izbrisani lastniki podrejenih obveznic NLB. Zbiranje obvestil tako gotovo zajema Banko Slovenije, NLB in Banko Celje. Banka Slovenije, ki se je v prejšnjih dneh znašla najbolj na udaru očitkov, vseskozi vztraja, da je bilo v njenih ravnanjih in odločitvah vse zakonito.