Mediji o malih delničarjih

Zavarovalnica Triglav: Kljub pritiskom ne bodo izplačali dividend

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Sebastjan Morozov Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 03. junij 2020 Stran: 5

Na skupščini Zavarovalnice Triglav so mali delničarji zahtevali izplačilo dividend, vendar je država kot večinska lastnica odločila, da se lanski bilančni dobiček med delničarje ne bo delil. Takšen ukrep je za vse (po)zavarovalnice in pokojninske družbe sprejela agencija za zavarovalni nadzor.

Kljub precejšnjim prizadevanjem dveh stanovskih organizacij malih delničarjev – Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) in Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) – Zavarovalnica Triglav iz lanskega bilančnega dobička v vrednosti 60,45 milijona evrov ne bo izplačala dividend.

Da bo lanski bilančni dobiček ostal nerazporejen, sta se uprava in nadzorni svet odločila v drugi polovici aprila, ko je bila sklicana skupščina delničarjev. Ta predlog je bil podan na podlagi ukrepa regulatorja trga, agencije za zavarovalni nadzor (AZN). Slednja je marca vsem (po)zavarovalnicam in pokojninskim družbam poslala dopis, v katerem je izrazila pričakovanja o začasnem zadržanju izplačila dividend vsaj do začetka oktobra.

Slabše poslovanje zavarovalnic

Takšno odločitev je AZN med drugim utemeljil s tem, da je aprila odbor za finančno stabilnost pri Banki Slovenije nadzornim organom izdal priporočilo, v katerem ugotavlja, da lahko posledice epidemije koronavirusa pri poslovanju finančnih družb privedejo do motenj v finančnem sistemu, ki bodo imele resne negativne učinke na delovanje finančnega sistema in realnega gospodarstva. Predvsem v obliki zmanjšanja kapitalske moči oziroma sposobnosti absorbiranja kapitalskih izgub finančnih družb iz morebitne realizacije sistemskih tveganj v času koronavirusa in v določenem obdobju po njem. Prav tako se lahko posledice izrazijo v poslabšanju likvidnosti v gospodarstvu, kar se bo poznalo v poslabšanju likvidnosti finančnih družb.

Po navedbah AZN so se v prvem četrtletju letos prihodki od naložb na premoženjskem delu slovenskih zavarovalnic zmanjšali skoraj za polovico, na življenjskem delu pa za več kot 95 odstotkov, dobiček pa se je skrčil za 40 odstotkov. Količnik kapitalske ustreznosti se je v povprečju znižal za 20 odstotnih točk. Ker se ti podatki nanašajo na prvo četrtletje letos, še ne vsebujejo vseh posledic epidemije, ki se bodo pokazale v prihodnjih mesecih.

Na podlagi podatkov o poslovanju (po)zavarovalnic in pokojninskih družb v prvi polovici leta in na podlagi napovedi gospodarskih gibanj za drugo polovico leta bo AZN ponovno preučil ukrep o neizplačilu dividend.

DUTB tudi uradno prevzema ostanek Istrabenza

Medij: Finance Avtorji: Petra Sovdat Teme: mali delničarji Datum: Sreda, 27. maj 2020 Vir: Finace live

Državna slaba banka DUTB je na seji skupščine Istrabenza dosegla imenovanje vseh treh nadzornikov - to so postali Klemen Babnik, Andrej Koprivc in Gregor Dolenc. V mesecu ali dveh naj bi bila sicer končana upniška prisilna poravnava, po tej bo stoodstotni lastnik Istrabenza, v katerem je lani spodletel predlog likvidacije, postala DUTB. Istrabenzu je od premoženja ostal le polovični delež v družbi Adriafin (lastniku Vina Koper), večinski delež v beograjskem Zastava Istrabenz Leasingu in nekaj manjših nepremičnin. Največji del premoženja, Istrabenz Turizem, je DUTB že zaplenila lani.

Cinkarna Celje: Mali delničar predlaga, da se celoten dobiček nameni za dividende

Medij: Dnevnik Avtorji: Sebastjan Morozov Teme: mali delničarji Datum: Ponedeljek, 1. junij 2020 Stran: 5

Predlog vodstva in nadzornega sveta, da Cinkarna Celje v času koronavirusa in negotovosti dve tretjini lanskega bilančnega dobička nameni za izplačilo dividend, za nekatere ni dovolj. Zato je mali delničar celjske družbe predlagal, da se za dividende nameni celoten dobiček.

Zaradi koronavirusa so se številne družbe odločile, da lanskoletnih bilančnih dobičkov ne bodo namenile za izplačilo dividend oziroma da jih bodo izplačali v manjšem obsegu kot sicer. S takšnimi odločitvami so nezadovoljni številni mali delničarji, ki prek stanovskih organizacij ali pa vsak zase po sklicih skupščine vlagajo nasprotne predloge, na podlagi katerih bodo delničarji odločali, da se del, v nekaterih primerih pa celoten bilančni dobiček nameni za dividende. Enega od takšnih predlogov je podal mali delničar Cinkarne Celje.

Uprava in nadzorni svet Cinkarne Celje sta v sklicu skupščine, ki bo sredi junija, predlagala, da se od bilančnega dobička v višini 15,85 milijona evrov za izplačilo dividend nameni 10,5 milijona evrov oziroma 13,2 evra za delnico. Takšen predlog sta utemeljila s tem, da predlagana delitev bilančnega dobička ustrezno odraža poslovno uspešnost družbe, zagotavlja primerno dividendno donosnost in s tem izpolnjuje interese in pričakovanja lastnikov skladno s trenutnimi negotovimi makroekonomskimi razmerami, na katere vpliva tudi koronavirus. Cinkarna Celje je sicer skoraj celoten predlanski bilančni dobiček v višini 22,84 milijona evrov lani namenila za dividende. Takrat je dividenda znašala 28,27 evra na delnico.

Toda predlagana višina dividende ni pogodu malemu delničarju Igorju Kohnetu. Ta je v nasprotnem predlogu predlagal, da se za dividende nameni celoten bilančni dobiček, torej v višini 15,85 milijona evrov. Takšen predlog je Igor Kohne med drugim utemeljil s tem, da izplačilo celotnega dobička v ničemer ne bi ogrozilo poslovanja družbe. Mimogrede, kot eden od delničarjev Pivovarne Laško Union, ki jo je pred petimi leti prevzel Heineken, je s prodajo delnic Kohne takrat iztržil okoli 1,15 milijona evrov.

Ali bo predlog Kohneta podprt, bo odvisno od volje države, ki prek povezanih organizacij – Modre zavarovalnice, Slovenskega državnega holdinga (SDH) in Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) – obvladuje okoli 45 odstotkov delnic Cinkarne Celje. Zadnjih treh letnih skupščin so se namreč udeležili delničarji, ki obvladujejo dobrih 60 odstotkov glasovalnih pravic družbe. Upoštevaje takšno udeležbo lahko sklepamo, da bodo državne organizacije imele zadnjo besedo o tem, koliko dividend bo Cinkarna Celje izplačala.

Rast prodaje

Zaradi Minerva državno odvetništvo nad agencijo za trg vrednostnih papirjev

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Sebastjan Morozov Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 15. april 2020 Stran: 6

Pri prevzemni ponudbi za delnice Minerva bo sodišče ugotavljalo, ali se 12-mesečni rok za določitev cene za nazaj ugotavlja od trenutka, ko bi ponudba morala biti objavljena v skladu z zakonom, ali od trenutka, ko je bila s kršitvijo zakona dejansko objavljena.

Prevzemna ponudba za nakup delnic družbe Minervo, ki se ukvarja z miniranjem, vrtanjem in izkoriščanjem rudnin, je uspela. Prevzemni prag ni bil določen, ponudbo pa je sprejelo osem delničarjev, ki so imeli skupaj v lasti 6,38 odstotka delnic Minerva. S tem so povezane osebe, med katerimi so člani organov upravljanja in nadzora družbe, lastništvo v Minervu, ki si z izkušnjami pri rušenju objektov in izkopov z razstrelivi obeta zajeten zalogaj poslov pri gradnji drugega tira, povečale na 86,5 odstotka.

Potem ko je konec lanskega leta Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) zaradi usklajenega delovanja družbi pooblaščenki Pomin in več pravnim in fizičnim osebam odvzela glasovalne pravice v Minervu, so bile te prisiljene objaviti prevzemno ponudbo za nakup vseh delnic. Čeprav je ATVP po izteku ponudbe sklenila, da je bila ta uspešna, obstajajo precejšnje možnosti, da bi bila takšna odločitev lahko razveljavljena.

Zoper odločbo, s katero je ATVP januarja letos dovolila prevzem Minerva po ceni tri evre za delnico, so državno odvetništvo in društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) skupaj s še dvema malima delničarjema Minerva vložili tožbo na upravno sodišče. Po pojasnilih državnega odvetništva so poleg tožbe vložili še začasno zadržanje odredbe zaradi odprave omenjene odločbe ATVP. »V zadevi smo ugotovili obstoj določene pravne praznine v zakonu v škodo javnega interesa, ki se kaže v pomanjkljivosti veljavne zakonodaje. Izpodbijana odločba ATVP je zaradi ugotovljene pomanjkljivosti v zakonu neustrezna,« so pojasnili na državnem odvetništvu. Na dodatno vprašanje, v katerem delu prevzemne zakonodaje so zaznali pravno praznino, niso odgovorili, ker »gre za odprt sodni postopek«.

Odvzete glasovalne pravice

Po pojasnilih predsednika Društva MDS Rajka Stankoviča zakon o prevzemih določa, da cena v prevzemni ponudbi ne sme biti nižja od najvišje cene, po kateri je prevzemnik pridobil vrednostne papirje v obdobju zadnjih 12 mesecev pred objavo ponudbe. »Gre za pravno vprašanje, ali se 12-mesečni rok za nazaj ugotavlja od objave prevzemne ponudbe v skladu z zakonom o prevzemih ali od objave prevzemne ponudbe, ki s časovnega vidika krši zakon o prevzemih, kar pa je mesece ali leta prepozno,« je dejal Stankovič. Ob tem je poudaril, da je jasno, da nihče ne more uživati koristi od kršitve zakona, zato je treba 12-mesečni rok ugotavljati od trenutka, ko bi ponudba morala biti objavljena v skladu z zakonom, in ne od trenutka, ko je bila s kršitvijo zakona dejansko objavljena. In ravno v tem naj bi bila pravna praznina, ki je državno odvetništvo spodbudila k tožbi proti ATVP, je dejal Stankovič.

Po njegovem prepričanju bi morala znašati prevzemna cena za delnico Minerva 9,91 evra. Po tej ceni je bil namreč 21. decembra 2018 sklenjen posel z delnicami med povezanimi osebami, »kar pomeni, da so kontrolni delež v Minervu še povečale«, je opozoril Stankovič. Ker člani organov upravljanja in nadzora družbe ter druge povezane osebe niso podali prevzemne ponudbe manjšinskim delničarjem za odkup delnic Minerva po ceni 9,91 evra, s katero bi jim bila zagotovljena enakopravna obravnava, so mali delničarji zahtevali, da ATVP povezanim osebam odvzame glasovalne pravice, kar se je tudi zgodilo.

Toda po mnenju Stankoviča je ATVP zakonski rok za izdajo odločbe o prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic domnevno nezakonitim prevzemnikom prekoračila za štiri mesece: »ATVP je nato 20. decembra 2019 vendarle pritrdila opozorilom manjšinskih delničarjev, da nezakoniti prevzemniki v Minervu kontrolo uresničujejo v nasprotju z zakonom o prevzemih, zaradi česar ne smejo uresničevati glasovalnih pravic.« Tri dni kasneje, v ponedeljek, 23. decembra, naključno ali ne leto in dva dni po spornem poslu (9,91 evra za delnico), je Proeks skupaj s povezanimi osebami objavil prevzemno namero za nakup vseh delnic družbe, ki jih še ni imel v lasti. Mesec kasneje je sledila prevzemna ponudba v višini tri evre za delnico. Vsi posli v letu pred objavo prevzemne namere so bili namreč sklenjeni za največ tri evre za delnico. Toda po prepričanju Stankoviča je omenjena ponudba, upoštevaje vse okoliščine, 70 odstotkov nižja od tiste, ki bi jo prevzemniki dejansko morali ponuditi.

Nekajmesečna zamuda?

Po pojasnilih ATVP mnenje revizorja, da cena ni primerna, ni razlog, da ATVP ne bi izdala dovoljenja za prevzem. Začetka upravnega spora, ki sta ga sprožila državno odvetništvo in MDS, na ATVP niso komentirali, ker postopkov, ki še potekajo, ne komentirajo. Razlog za odločitev o objavi prevzemne ponudbe za nakup vseh delnic po ceni tri evre za delnico pa bodo »predstavili v upravnem sporu«.

Ustavno sodišče zadržalo izvrševanje zakona za zagotovitev sodnega varstva po izbrisih v bankah

Medij: SIOL Avtorji: D.K. Teme:  izbris v bankah Datum: Torek, 11. marec 2020 Ura: 15.23

Ustavno sodišče je do končne odločitve zadržalo izvrševanje zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Zahtevo za zadržanje je skupaj z zahtevo za oceno ustavnosti vložila Banka Slovenije.

Ustavno sodišče je zapovedalo, da v tem času ne tečejo roki za zastaranje odškodninskih terjatev iz zakona o bančništvu ter za vložitev tožb. Banka Slovenije in Okrožno sodišče v Mariboru morata s spletne strani odstraniti objave, ki jih je zahteval zakon za zagotovitev sodnega varstva po izbrisih v bankah, so sporočili iz sodišča.

 

Upravljavec podatkovne sobe, mariborsko sodišče in Agencija za trg vrednostnih papirjev morajo do končne odločitve ustavnega sodišča opustiti obdelavo podatkov, razen hrambe prejetih gradiv, morajo pa preprečiti dostop do teh gradiv. Začasno se morajo prekiniti tudi pravdni postopki, vloženi po tem zakonu, je ustavno sodišče še zapisalo v sklepu.

 

Na finančnem ministrstvu sklep še proučujejo, Banka Slovenije ponavlja argumente

 

Na finančnem ministrstvu odločitev ustavnega sodišča še proučujejo. Banka Slovenije je medtem v odzivu ponovila argumente, ki po njeni oceni pričajo o neskladnosti zakona z ustavo. V sporočilu za javnost so še zapisali, da so soglasno sprejeto odločitev ustavnega sodišča prejeli in dodali, da se je ustavno sodišče ob tem odločilo tudi, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno, poroča STA.

V Banki Slovenije so ponovili, da sicer podpirajo namero vlade po ureditvi pravnega varstva imetnikov podrejenih obveznic, vendar trenutna rešitev tega po njihovem prepričanju ne omogoča. Vnovič so tudi opozorili, da so v postopku priprave zakona podali tudi več predlogov, kako ustrezno urediti položaj centralne banke v tovrstnih sodnih postopkih, ki pa jih pripravljavci niso upoštevali.

 

Društvo MDS znova predlaga zunaj sodno poravnavo

 

Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je ob odločitvi ustavnega sodišča ponovilo poziv vladi in DZ k razmisleku o možnostih poravnalne sheme ali zunaj sodne poravnave. Shema bi težavo večine malih vlagateljev rešila takoj, navaja STA.

 

"Vlado in poslance še enkrat pozivamo, naj presekajo ta gordijski vozel in sprejmejo novelo zakona ali poseben zakon, ki bo omogočil pravično rešitev v obliki zunaj sodne poravnave brez nepotrebnih pravnih preigravanj," so sporočili iz MDS.

 

Opozorili so, da zakon ali novela ne smeta biti diskriminatorna in morata vsem vlagateljem omogočiti, da z najmanjšimi možni stroški zaključijo "to več kot šestletno agonijo". Dodali so, da se ni pravda zaradi vseh zapletov še niti dobro začela, a je že drugič predmet ustavne presoje.

 

Zakon o bančnih razlaščencih v celoti zadržan

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 6. marec 2020 Stran: 6

Ustavno sodišče: Nastala bi lahko nepopravljiva škoda - Ministrstvo odločitev še preučuje, Društvo MDS predlaga poravnavo

 

Ljubljana - Prihodnji teden bi morala zaživeti podatkovna soba, kjer bi razlaščeni vlagatelji bank in njihovi odvetniki dobili dokumente za vložitev odškodninskih tožb zoper Banko Slovenije. A to se ne bo zgodilo. Ustavno sodišče, ki je sprva zavrnilo zadržanje izvajanja zakona o sodnem in zunajsodnem varstvu nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, je zdaj na zahtevo Banke Slovenije sklenilo zakon zadržati do končne odločitve. To pomeni, da vsi postopki v zvezi s tem stojijo.

Iz odločitve ustavnega sodišča izhaja, da se do končne odločitve prekinejo vsi pravdni postopki iz omenjenega zakona, da v tem času ne teče zastaranje odškodninskih terjatev po zakonu o bančništvu in da ne teče rok za vložitev odškodninskih tožb proti Banki Slovenije.

Poleg tega ustavno sodišče odreja, da mora Banka Slovenije s svoje spletne strani takoj odstraniti objavo zakonsko določenih dokumentov o sanaciji bank, da mora Okrožno sodišče v Mariboru s svoje spletne strani brez odlašanja odstraniti morebitne objave po zakonu in da ministrstvo za finance prepreči dostop do gradiv v podatkovni sobi, ki bi morala biti vzpostavljena do 19. marca.

 

Nepopravljiva škoda

Ustavno sodišče meni, da bi izvajanje omenjenega zakona pred odločitvijo lahko povzročilo več težko popravljivih posledic. Ustavno sodišče izpostavlja razkritje zaupnih dokumentov, povezanih s sanacijo bank, stroške, ki bi jih stranke lahko imele z začetkom tožb, ter da bi lahko bilo pavšalno nadomestilo socialno najšibkejšim strankam izplačano pred ustavno presojo.

Banka Slovenije, ki jo vodi Boštjan Vasle, je zakon dala v ustavno presojo, ker se ni strinjala s tem, da bi morala v celoti pokriti morebitne odškodnine razlaščenim lastnikom delnic in podrejenih obveznic. Prepričani so, da je zakon sporen predvsem zaradi nedovoljenega monetarnega financiranja in kršenja finančne neodvisnosti centralne banke. »Že ob vložitvi zahteve za oceno ustavnosti smo poudarili, da zakon krši temeljna načela delovanja centralne banke, kot jih določata slovenska ustava in pravo EU,« so sporočili.

Na ministrstvu za finance sklep ustavnega sodišča še preučujejo: »Za obravnavo na seji vlade bomo pripravili mnenje, ki bo predloženo ustavnemu sodišču za namen dokončne odločitve.«

 

Kunič: Logična odločitev

»Odločitev je logična in pričakovana, saj bi zakon zaradi postopkovnih rešitev obremenil sodišča vsaj še za desetletje. Upam, da bo nova vlada v zakonodajni postopek poslala nov zakon, ki bo končno dal na razpolago učinkovito pravno varstvo, kot ga že predvideva direktiva BRRD,« je odločitev komentiral odvetnik Miha Kunič.

Ob sanaciji bank v letih 2013 in 2014 je bilo razlaščenih več kot 100.000 vlagateljev, ti so skupaj izgubili 960 milijonov evrov. Odhajajoča vlada je omenjeni zakon pripravila, potem ko je ustavno sodišče jeseni 2016 odločilo, da je treba bančnim razlaščencem zagotoviti učinkovito sodno varstvo.

 

Društvo MDS predlaga poravnavo

Društvo Mali delničarji Slovenije je vladi in poslancem spet predlagalo morebitno poravnalno shemo ali zunaj sodno poravnavo za učinkovito reševanje te problematike. Ustavno sodišče meni, da bi izvajanje zakona povzročilo nepopravljivo škodo.

Ali bančne razlaščence čaka še 12 let sodnega boja za morebitno odškodnino?

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 12. februar 2020 Stran: 10

Sanacija bank Vrhovno sodišče opozarja na sistemsko tveganje zakona o bančnih razlastitvah - Rešitve že iščejo

Ljubljana - Komaj je sredi decembra z veliko zamudo začel veljati zakon, ki razlaščenim bančnim vlagateljem omogoča vložitev odškodninskih tožb, vrhovno  sodišče zdaj že ugotavlja, da zakon ne zagotavlja učinkovitega pravnega varstva in pomeni sistemsko tveganje za delovanje pravne države. Zato so predlagali ustreznejše rešitve, a je njihova uveljavitev zaradi padca vlade negotova.

Državni zbor je konec novembra z veliko zamudo vendarle sprejel zakon o sodnem varstvu, ki več kot 100. 000 razlaščenim lastnikom podrejenih obveznic in delnic bank omogoča vložitev odškodninske tožbe zoper Banko Slovenije. Na ministrstvu za finance že pripravljajo virtualno sobo s podatki in dokumenti o sanaciji bank, ki naj bi zaživela do zakonskega roka, torej do 19. marca. Oškodovani vlagatelji bodo nato imeli sedem mesecev časa za vložitev odškodninskih tožb.

A na vrhovnem sodišču opozarjajo, da predlagane rešitve pomenijo sistemsko tveganje in ne zagotavljajo učinkovitega pravnega varstva. Izračunali so, da bi po sedanji ureditvi za sodne odločitve na prvi stopnji potrebovali pet let, za pravnomočne sodbe, torej na višjem sodišču, pa skupaj 12 let, kar ne omogoča sojenja v razumnem roku.

Preobremenjenost mariborskega sodišča

Omenjeni zakon predvideva, da bi vse tožbe obravnavalo Okrožno sodišče v Mariboru, vrhovno sodišče pa je že v postopku sprejemanja opozarjalo na možno preobremenitev tega sodišča. »Zakon sodišču nalaga številne obveznosti, pri čemer lahko novi postopki sprožijo  dodatne druge postopke (tudi po uradni dolžnosti). Vsi ti postopki bodo odločilno vplivali ne samo na poslovanje Okrožnega sodišča v Mariboru, temveč tudi na delovanje sodnega sistema kot celote, opozarjajo. Kot navajajo, gre za tolikšno število zadev, kot jih slovenska okrožna sodišča skupaj prejmejo v štirih letih, gospodarski oddelki okrožnih sodišč pa v devetnajstih.

Opozarjajo na potrebe po dodatnih kadrih, prostorih, izobraževanju in na povečane stroške za poštne pošiljke, za kar ni predvidenih dodatnih proračunskih sredstev.

Po oceni vrhovnega sodišča bi uveljavljena zakonska ureditev narekovala organizacijo novega samostojnega oddelka. Nadalje opozarja, da bi bilo smiselno določiti posebno ureditev aktivne

legitimacije za te postopke z določitvijo enega zastopnika namesto sodelovanja na tisoče tožnikov ali iti v smeri kolektivne tožbe.

Lovljenje rokov

Sestanek na visoki ravni o prenosu lastništva Skupine Mladinska knjiga z DUTB na SDH

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Sebastjan Morozov Teme:  mali delničarji Datum: Sobota, 1. februar 2020 Vir: TUKAJ

O možnostih prenosa lastništva Skupine Mladinska knjiga z Družbe za upravljanje terjatev bank na Slovenski državni holding bodo predstavniki več ministrstev razpravljali v prihodnjih dneh.

Skupina Mladinska knjiga, v kateri Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) obvladuje dobro polovico delnic, se že vrsto let spopada s težavami pri poslovanju. Kot prevzemna tarča je zanimiva predvsem zaradi številnih prodajaln, pri čemer so nekatere od njih na elitnih lokacijah. Prodajna mreža trenutno obsega 50 maloprodajnih enot, od katerih je 12 lastniških, in pet veleprodajnih centrov, od katerih so lastniški štirje.

V preteklosti so poskušale Skupino Mladinska knjiga banke upnice in nato DUTB večkrat prodati, a pri tem niso bile uspešne. Nato so se pojavile ideje, da bi nepremičnine oddelili na novoustanovljeno družbo in jih prodali, Skupina Mladinska knjiga pa bi se preselila na cenejše lokacije. Po oceni poznavalca razmer, ki ni želel biti imenovan, bi brez lastnih nepremičnin, kar pomeni, da bi jih morala najemati, Skupina Mladinska knjiga dolgoročno težko obstala na trgu.

Nenadomestljiv kulturni kapital

Že nekaj časa obstajajo tudi ideje, ki v zadnjem času postajajo vse glasnejše, da bi DUTB lastništvo v Skupini Mladinska knjiga prenesla na Slovenski državni holding (SDH). Po neuradnih podatkih bodo o tej ideji v februarju razpravljali predstavniki DUTB, Skupine Mladinska knjiga, ministrstva za finance in ministrstva za kulturo, sestanka pa bi se lahko udeležili tudi predstavniki gospodarskega ministrstva. Te informacije so na ministrstvu za kulturo potrdili: »Na to temo so na našo pobudo že stekli pogovori med ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Mladinsko knjigo. V prvi polovici februarja pa je že nekaj časa dogovorjen sestanek med drugimi ključnimi deležniki za iskanje rešitev.« Ob tem so poudarili, da gre v primeru Mladinske knjige za nenadomestljiv kulturni, nacionalni kapital slovenske osrednje velike založbe, ki vključuje lastništvo avtorskih pravic in zelo razvejeno knjigotrško mrežo po vsej Sloveniji. Mladinska knjiga je pomembna tudi v luči sejma v Bologni prihodnje leto in frankfurtskega knjižnega sejma leta 2022, ko bo Slovenija častna gostja.

Kot so pojasnili na DUTB, se v Skupini Mladinska knjiga izvaja postopek prestrukturiranja, odločitev o nadaljnjem upravljanju naložbe pa nameravajo sprejeti, ko bo ta končan. »Trenutno ne potekajo nobene aktivnosti glede prenosa naložbe z DUTB na SDH, pri čemer je odločitev o morebitnem prenosu v domeni lastnika DUTB (države, op. p.) in ga ne moremo komentirati,« so povedali na DUTB. Po neuradnih podatkih pa na DUTB nimajo nekih zadržkov, da bi se lastništvo Skupine Mladinska knjiga, katere ključni družbi sta MK Založba in MK Trgovina, preneslo na SDH. Ne nazadnje naj bi takšen predlog pripravljali tudi sami v okviru načrtovanih sprememb zakona o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank, ki opredeljuje delovanje DUTB. Spremembe tega zakona so na DUTB v prvi vrsti predlagali s ciljem, da bi se lahko ukvarjali z gradnjo najemniških stanovanj in domov za ostarele, med drugim pa vključujejo tudi prenos lastništva nekaterih družb, ki so deloma že sanirane oziroma so na poti prestruktruriranja poslovanja, na SDH. Poleg Skupine Mladinska knjiga so takšne družbe še Farme Ihan, Mariborska livarna Maribor in Alpina.

Izboljšanje poslovanja

Poznič o Mladinski knjigi: Smo sredi postopka, da se naložba prenese na SDH

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji, MKZ Datum: Sobota, 25. januar 2020 Vir: TUKAJ

Ministrstvo za kulturo je po besedah ministra Zorana Pozniča sredi postopka, da se naložba prenese z DUTB na SDH in s tem dobi status naložbe strateškega pomena. Na DUTB so medtem za STA zapisali, da "trenutno ne potekajo nobene aktivnosti glede prenosa naložbe na SDH."

"In da ne boste mislili, da je bil ta projekt enostaven, pri nas je še vedno zelo veliko birokratov, ki mislijo, da je kultura zgolj breme in nebodigatreba. Pa četudi bi tisti, ki so si lani že ogledovali mrežo poslovalnic Mladinske knjige po Sloveniji, iz njih naredili trgovine in obrate s hitro prehrano," je o nevarnosti, v kateri naj bi se znašla največja slovenska založba, tudi z okoli 50 knjigarnami, v današnjem intervjuju za Delo povedal Poznič.

"V družbi Mladinska knjiga Založba se izvaja postopek prestrukturiranja. "Odločitev o nadaljnjem upravljanju naložbe se bo v DUTB oblikovala, ko bo ta zaključen. Trenutno ne potekajo nobene aktivnosti glede prenosa naložbe iz DUTB na SDH, pri čemer je odločitev o morebitnem prenosu v domeni lastnika DUTB in ga ne moremo komentirati," so o prenosu zapisali v DUTB.

Glavni izvršni direktor DUTB Matej Pirc je pred časom v pogovoru za STA dejal, da je zgodba z Mladinsko knjigo zahtevna, saj deluje v specifični panogi, ki gre skozi intenzivno transformacijo. Prihodki družbe se že več let zmanjšujejo, družba ustvarja izgube, s tem pa kot nekaj več kot polovični lastnik "vsekakor ne moremo biti zadovoljni".

Je ATVP v Minervu zamrznila premalo glasovalnih pravic?

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Sebastjan Morozov Teme:  mali delničarji Datum: Ponedeljek, 06. januar 2020 Stran: 7

Potem ko je, zaradi usklajenega delovanja, agencija za trg vrednostnih papirjev povezanim osebam zamrznila več kot dve tretjini delnic Minerva, je nedavno skupščino te minerske družbe odločil paket 10,5 odstotka delnic, ki je v zadnjega pol leta že nekajkrat zamenjal lastnika.

Zaradi usklajenega delovanja je ATVP članom organov upravljanja in nadzora v Minervu zamrznila več kot dve tretjini glasovalnih pravic.

Ker delujejo usklajeno in ker po presegu prevzemnega praga niso objavili prevzemne ponudbe, je agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) konec decembra družbi pooblaščenki Pomin in več fizičnim ter pravnim osebam v minerski družbi Minervo odvzela glasovalne pravice. Ti so bili pred božičnimi prazniki zato primorani objaviti prevzemno namero za odkup vseh delnic Minerva, ki ji mora v tem mesecu slediti prevzemna ponudba. Toda po mnenju predsednika društva Mali delničarji Slovenije Rajka Stankovića se tudi po radikalni odločitvi ATVP v Minervu še naprej krši prevzemna zakonodaja.

Proti koncu leta 2018 je Minervo, ki se ukvarja z miniranjem, vrtanjem in izkoriščanjem rudnin, prodal tri hčerinske družbe. Ključna med njimi je bila Proeks, ki je leta 2018 ustvarila 2,25 milijona evrov prihodkov od prodaje in 147 tisočakov čistega dobička, prodana pa je bila za 113.000 evrov. Za drugi dve, Minervo control in Vibrolab, laboratorij za meritve v gradbeništvu in rudarstvu, je kupnina znašala devet tisočakov za vsako. Največji lastnik Proeksa, z 38 odstotki delnic, je postal predsednik uprave Minerva Vojko Reven, preostalo lastništvo pa si je razdelilo še sedem fizičnih oseb, ki imajo v Minervu oziroma prodanih hčerinskih družbah vodstvene oziroma nadzorniške funkcije. Na enak način so si razdelili lastništvo Vibrolaba in Minerve control. Poleg lastništva v omenjenih družbah so člani organov vodenja in nadzora skupine Minervo pridobili tudi nekaj odstotkov delnic Minerva. Z nakupom teh delnic je osmerica, upoštevaje, da je bila pred tem že lastnica delnic Minerva, po Stankovićevi oceni presegla prvi prevzemni prag v višini 33 odstotkov vseh delnic.

Odločila je desetina delnic

Prav tako osmerica obvladuje dobro tretjino delnic v družbi pooblaščenki Pomin, ta pa je s 44,83 odstotka največja posamična lastnica Minerva. Zato je k delnicam Minerva, ki jih imajo v lasti, treba prišteti še delnice, ki jih ima v Minervu v lasti Pomin, je dejal Stanković. Ker tako obvladujejo približno 80 odstotkov delnic Minerva, bodo morali objaviti prevzemno ponudbo za nakup vseh delnic, ki jih nimajo v lasti, je dodal.

Ob tem je spomnil, da sta po lanskoletni julijski skupščini Vojko Reven in predsednik Minervovega nadzornega sveta Matevž Turk prodala vsak po okoli 5,2 odstotka delnic Miranu Lavrenčiču iz Izole. Ta je dobrih deset odstotkov delnic novembra lani preprodal Mirko Turku. Le nekaj dni, preden je ATVP osmerici 20. decembra odvzela glasovalne pravice, pa je Mirko Turk delnice Minerva prodal Mitji Peternelu. »Ta prodaja delnic se je zgodila, ker je obstajala bojazen, da bo tudi Mirko Turk v Minervu ostal brez glasovalnih pravic,« je prepričan Stanković. Poudaril je, da je isti dan, ko je pridobil 10,5 odstotka delnic, Peternel pooblastil Revna za glasovanje na skupščini, ki je bila 24. decembra.

Ravno paket 10,5 odstotka delnic je bil ključen, da malim delničarjem, ki so združili moči in skupaj obvladujejo 10,2 odstotka delnic, na nedavni skupščini ni uspelo s predčasnim odpoklicem članov nadzornega sveta, nezaupnico predsedniku uprave Revnu in zahtevo za posebno revizijo. Glasovanje z 10,5 odstotka delnic so Revnu, ki je na skupščini zastopal še enega od delničarjev, ki ima v lasti 1,4 odstotka delnic Minerva, povezani mali delničarji poskušali preprečiti, a pri tem niso bili uspešni. Zato so napovedali spodbijanje sprejetih skupščinskih sklepov.

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.