Mediji o malih delničarjih

Nič več Agrokor, zdaj je Fortenova: kaj se spreminja za Mercator?

Medij: Finance (Dogodki in ozadja)  Avtorji: Petra Sovdat  Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 2. april 2019 Stran: 5

Uradno je zaživela družba Fortenova grupa, ki je »naslednica« Agrokorja, med drugim največjega lastnika trgovske verige Mercator. Fortenova je posledica poravnave, dogovorjene z Agrokor jevimi upniki, ki so se sprijaznili, da dela svojih terjatev nikoli ne bodo dobili nazaj. Najboljše premoženje Agrokorja je oziroma še bo preneseno na Fortenovo, stari Agrokor pa bo šel v stečaj.

Kaj je že v lasti Fortenove...

Z včerajšnjim dnem je bilo na Fortenovo prenesenih 77 od 159 družb Agrokorjeve skupine, gre za družbe, na katere je učinkoval tako imenovali lex Agrokor. Od teh je 45 »zrcalnih« podjetij, gre za insolventna podjetja, ki jim bodo v imenu dodali besedo »plus« (med temi Konzum plus, Jamnica plus, Zvijezda plus, Ledo plus...). Na starem Agrokorjuje ostalo manjvredno oziroma insolventno premoženje in - kot že rečeno - ta bo šel v stečaj.

Fortenova je med drugim že lastnica trgovskih družb Konzum, Vepro in Tiska, živilskih družb Ledo, Jamnica, Pik in Zvijezda ter kmetijskih družb Belje, Agrolaguna, Solana Pag ..., če omenimo le najbolj znane. Fortenova ima sedež v Zagrebu, njen edini delničar pa je na Nizozemskem ustanovljena družba Aisle Dutch HoldCo B.V., katere edina dejavnost je lastništvo Fortenove. Delničarji družbe Aisle so upniki Agrokorja, ki so do deležev prišli prek upniškega dogovora. Gre tako za finančne upnike kot dobavitelje in lastnike obveznic Agrokorja. Lastniška sestava holdinga Aisle je v tabeli. ...

in zakaj Mercator še ni. Kdaj bo?

Stari Agrokor še vedno ostaja 69,57-odstotni lastnik Mercatorja. Zakaj? Zato, ker na Mercator lex Agrokor ni učinkoval in bo ta med premoženjem, ki se bo na Fortenovo šele prenašalo. Pred tem mora novi lastnik še pridobiti soglasje Mercatorjevih upnic (tako imenovano dovoljenje za change of control), nato bo potreboval tudi soglasje varuha konkurence (ki bi sicer moralo biti zgolj formalnost, saj se s tem na trgu ne spreminja nič), Fortenova pa bo morala po nekaterih interpretacijah objaviti tudi prevzemno ponudbo za Mercator. Kdaj se bo začel postopek prenosa Agrokorjevega deleža Mercatorja na Fortenovo? »Ne moremo povedati nič konkretnega, upamo, da čim prej. Trenutno smo vse moči osredotočili na prenos premoženja, ki že poteka, nato pa se posvetimo nadaljnjim postopkom,« pravijo v Fortenovi. Je pa slutiti, da v Sloveniji ni več nasprotovanja v zvezi s prenosom. Vsaj tako je bilo razumeti šefa slovenskega upniškega odbora Izidorja Krivca iz Celjskih mesnin v oddaji Odmevi 1. marca letos.

Po oceni naših virov bi lahko Mercator »novega« večinskega lastnika dobil do jeseni oziroma do konca tega leta. Do takrat se za delničarje Mercatorja, njegove dobavitelje in zaposlene gotovo ne bo spremenilo nič. Če bo Fortenova objavila prevzemno ponudbo (po kakšni ceni, po neuradnih informacijah še ni določeno), bodo lahko mali delničarji, ki so ostali zaklenjeni v kapitalu družbe, te prodali.

Dodajmo, da lahko Sberbank po upniškem sporazumu 18,54-odstotni delež Mercatorja zamenja za dodatni 1,6-odstotni delež v Fortenovi.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Od danes »stalni upravni odbor«

Perutnina Ptuj: Ukrajinci segli globoko v žep

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Damijan Toplak Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 28. marec 2019 Stran: 6

Preostalih pet tisoč delničarjev Perutnine Ptuj bo za vsako delnico prejelo 17,82 evra, lahko pa še več Ukrajinski MHP-je prek svoje ciprske dražbe Hemiak Investments včeraj v Večera objavil prevzemno ponudbo za Perutnino Ptuj. Prevzemnik že ima 90,69 odstotka vseh delnic, Perutnina pa tudi 1,84 odstotka lastnih delnic, katerih ukrajinskemu prevzemniku ni treba odkupiti. Tako se prevzemna ponudba dejansko nanaša na preostalih 815.164 delnic, od katerih ima državni Kad 586 tisoč delnic, preostalih okrog 5.000 malih delničarjev pa skupaj 229.164 delnic ali v povprečju nekaj več kot 45 delnic vsak. Prevzemnik za vsako posamezno delnico Perutnine ponuja 17,82 evra, prevzemna ponudba pa poteče 22. maja letos.

Ob tem je malim delničarjem, ki imajo zgolj nekaj delnic Perutnine, smiselno počakati na kasnejšo iztisnitev iz lastništva, ki jo omogoča zakon in se bo skoraj gotovo zgodila, saj se tako izognejo določenim stroškom, ki nastanejo ob prodaji delnic v prevzemnem postopku.

Z objavo prevzemne ponudbe je bilo razkrito, da je MHP SIJ-u - ta je posredno v pretežni lasti ruske družine Zubicki - za 90,69 odstotka delnic Perutnine plačal 176,3 milijona evrov. Potem ko bodo aprila dokončno znani lanskoletni poslovni rezultati ptujske prehrambne družbe, pa se bo kupnina in s tem tudi prevzemna cena še nekoliko zvišala, obljubljajo v vrstah ukrajinskega prevzemnika, s čimer se bo končna vrednost prevzema Perutnine dvignila nad 200 milijonov evrov.

Kostićevi konec aprila o izključitvi malih delničarjev

Medij: Finance (Dogodki in ozadja)  Avtorji: A. P.Teme:  mali delničarji Datum: Petek, 29. marca 2019 Stran: 10

GORENJSKA BANKA Kostičevi konec aprila o izključitvi malih delničarjev

Delničarji Gorenjske banke, v kateri ima 98 odstotkov AIK Banka Miodraga Kostiča, bodo 29. aprila na skupščini odločali o izključitvi malih delničarjev. Mali delničarji bodo v zameno za prenos delnic na AIK Banko dobili 298 evrov odpravnine.

Prav tako bo skupščina odločala o imenovanju dveh nadzornikov - Franca Selaka in Petra Graška ki bosta zamenjala dosedanja nadzornika Mateja Podlipnika in Aleša Aberška.

Čakajoč na pravno državo - Odvetnici Tamara Kek in Barbara Žemva iz Sobotne priloge Dela z dne 23 03 2019

Medij: Delo - Sobotna priloga Avtorji: Tamara Kek in Barbara Žemva  Teme:  sanacija bank Datum: Petek, 23. marca 2019 Stran: 18 Link do celotnega članka: TUKAJ

Za solastnico družbe Štore Steel prevzemna ponudba

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 19. marec 2019 Spletna objava: 09.53

Družba Storkom ter Marjan Mačkošek in Tomaž Subotič so objavili prevzemno ponudbo za družbo pooblaščenko Železar Štore, ki je ena od večjih lastnic železarne Štore Steel. V njej imajo skupaj 59,8-odstotni delež, za preostale pa ponujajo 4,82 evra na delnico. Veljavnost ponudbe je od 20. marca do 13. maja.

Ponudniki delujejo usklajeno na podlagi sporazuma o skupnem nastopu pri prevzemu. Družba Storkom Štole v ciljni družbi sedaj obvladuje 28,5 odstotka, Mačkošek 11,2 odstotka in Subotič 20,1 odstotka. Po koncu prevzemne ponudbe bo prvi prevzel 20 odstotkov pridobljenih delnic, drugi 15 odstotkov in tretji 65 odstotkov pridobljenih delnic, izhaja iz današnje javne objave v Financah.

V njej prevzemniki ne določajo praga uspešnosti, tako da se bo ta štela za uspešno ne glede na odstotek pridobljenih delnic.

Subotič in Mačkošek sta v petčlanskem nadzornem svetu družbe pooblaščenke, njen direktor pa je Anton Franulič, ki je tudi eden večjih lastnikov družbe Storkom.

Družba pooblaščenka Železar Štore krepi lastništvo v železarni Štore Steel od sredine lanskega leta. Ta je sedaj njena približno 20-odstotna lastnica. Največja lastnica je s skoraj 30 odstotki družba Unior, med večjimi sta še Dinos in Kovintrade, sledijo manjši lastniki, med njimi Mačkošek, ki je to družbo vodil 18 let, nato pa v začetku leta 2017 odstopil na lastno željo.

Prevzemna ponudba za Gorenjsko banko uspela

Medij: Gorenjski glas  Avtorji: Simon Šubic Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 19. marec 2019 Stran: 1

AlK banka je lastništvo v Gorenjski banki povečala na 90,11 odstotka.

Kranj - Srbska banka AIK v lasti poslovneža Miodraga Kostiča je v petek sporočila, da je prevzemna ponudba za Gorenjsko banko uspela, saj je lastništvo povečala s 77,68 na 90,11 odstotka. Njeno ponudbo, v kateri je za delnico obljubila 298 evrov, je med 14. februarjem in 13. marcem sprejelo 292 akceptantov, ki so bili imetniki 12,43 odstotka delnic Gorenjske banke, je AIK banka objavila v petkovi izdaji Dela.

Največji delež v Gorenjski banki je AIK pridobil od družbe Sava, ki je morala svoj 37,6-odstotni delež prodati zaradi zahteve Banke Slovenije. Deleže je srbska banka med drugim kupila še od Abanke, Zavarovalnice Triglav, Iskratela, Družbe za upravljanje terjatev bank, Iskre, Domela, Komunale Tržič, Gee, Intese Sanpaolo in nekaterih občin.

AIK je Gorenjsko banko poskušal prevzeti že lani, ko je tudi objavil prevzemno ponudbo, a potem ni pravočasno pridobil dovoljenja za prevzem s strani Banke Slovenije. Ta je ustrezno dovoljenje naposled izdala 29. oktobra lani, že pred tem pa je AIK pridobil dovoljenje srbske centralne banke, prevzem pa sta mu odobrila tudi srbski in slovenski varuh konkurence.

Lov na zavarovalniške dividende

Medij: Dnevnik (BORZNI KOMENTAR)  Avtorji: Lojze Kozole, Ilirika, Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 07. marec 2019 Stran: 6

Slovenski borzni indeks SBI TOP je letos pridobil 6,4 odstotka svoje vrednosti, medtem ko je, za primerjavo, svetovni indeks WiDOW pridobil že dobrih dvanajst odstotkov. K rasti slovenskega borznega indeksa med drugimi prispevata največji slovenski zavarovalnici Triglav in Sava Re. V ponedeljek je Zavarovalnica Triglav objavila prvo informacijo o poslovanju v letu 2018, daje po za zdaj nerevidiranih podatkih zbrala 1,068 milijarde evrov bruto premij ali sedem odstotkov več kot v predhodnem letu, medtem ko se je čisti dobiček povečal za 16 odstotkov na 80,8 milijona evrov. Za največjo slovensko zavarovalnico je bilo leto 2018 zelo uspešno. Po objavi o uspehu družbe je delnica zavarovalnice v naslednjih dveh dneh pridobila 6,1 odstotka vrednosti.

Zavarovalnica Triglav bo sicer 29. marca 2019 objavila revidirano letno poročilo za leto 2018, sklic skupščine delničarjev, na katerem bodo ti odločili, kolikšen delež bilančnega dobička bo šel v njihove žepe, pa je načrtovan za 25. april 2019. Vendar lahko na podlagi informacije glede dobička zavarovalnice kot tudi strategije in dividendne politike podjetja sklepamo, da bo višina izplačane bruto dividende vsaj 2,5 evra na delnico. Pri tem znesku to glede na včerajšnji zaključni tečaj pomeni 7,2-odstotni dividendni donos. To pa pomeni da lahko pričakujemo, da se bo začel oziroma nadaljeval lov na dividendni donos vlagateljev. S tem lahko pričakujemo nadaljevanje pozitivnega pritiska na ceno delnice do datuma upravičenosti do dividende (12. junij 2019) za Zavarovalnico Triglav.

V Sloveniji ta hip tečejo trije prevzemi.

Medij: Delo  Avtorji: redakcija Dela Gospodarska Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 27. februar 2019 Stran: 8

Pregled. Pod enakovrednimi pogoji možnost izplačila za vse delničarje banke, perutninskega podjetja in družbe pooblaščenke

AIK objavila prevzemno ponudbo za Gorenjsko banko

Medij: STA Avtorji: STA Teme: Gorenjska banka, mali delničarji Datum: Torek, 13. februar 2019 Ura: 08.40

Ljubljana, 13. februarja (STA) - Srbska AIK banka je danes objavila prevzemno ponudbo za odkup preostalih 22,3 odstotka delnic Gorenjske banke, ki jih še nima v lasti. Za delnico ponuja 298 evrov, prevzemna ponudba pa velja do vključno 13. marca. Prevzemnik pri tem ni določil praga uspešnosti ponudbe.

AIK banka ima v lasti že 301.327 delnic Gorenjske banke oz. 77,7 odstotka vseh izdanih delnic, prevzemna ponudba, objavljena v današnjem časniku Delo, pa se nanaša na preostalih 86.611 delnic, ki jih še nimajo v lasti.

Za 22,3-odstotni delež bodo ceni 298 evrov na delnico odšteli 25,81 milijona evrov.

Kot je navedeno v prevzemni ponudbi, so imeli na dan izdaje dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev za prevzem v lasti 134.217 delnic ciljne družbe, po izdaji dovoljenja pa so pridobili še 167.110 delnic Gorenjske banke.

Srbska banka v lasti srbskega poslovneža Miodraga Kostića je namero za prevzem Gorenjske banke prvič objavila sredi predlanskega decembra, a postopkov ni izpeljala do konca, ker ni imela dovoljenja za prevzem s strani slovenske centralne banke. Vmes ga je dobila, a po zakonu o prevzemih eno leto ni smela objaviti nove prevzemne namere in ponudbe.

AIK je z družbo Sava dogovorjena za nakup 37,6 odstotka delnic te banke. Kupnino za ta delež v višini 298 evrov na delnico oz. skupaj 43 milijonov evrov je srbska banka do junija deponirala na fiduciarnem računu pri KDD. Srbski banki so dovoljenje za povečanje deleža nad 50 odstotkov Gorenjske banke poleg Banke Slovenije izdali tudi srbska centralna banka ter slovenski in srbski varuh konkurence.

Prvi mož Uniorja Darko Hrastnik za STA: Unior bo rasel tudi v naslednjih letih

Medij: STA Avtorji: STA Teme:  Unior, mali delničarji Datum: Torek, 12. februar 2019 Ura: 09.45

Zreški Unior, ki letos obeležuje stoletnico obstoja, je v preteklem letu beležil rekordno prodajo, rast in nadaljnjo razdolžitev pa načrtujejo tudi v naslednjih letih. Kot je za STA povedal predsednik uprave Darko Hrastnik, se nameravajo še bolj širiti na trge obeh Amerik, za letos pa je napovedal verjetni začetek prodajnega postopka Uniturja.

O lanskih poslovnih rezultatih za zdaj natančno še ni mogel govoriti, je pa bilo z vidika prodaje leto 2018 za njih znova rekordno in je preseglo predlanski dotlej najvišji dosežek, ki je na ravni družbe znašal nekaj več kot 165 milijonov evrov prihodkov. V prvih enajstih mesecih lani so sicer ustvarili nekaj manj kot 160 milijona evrov prodaje, kar je bilo dobre tri odstotke nad načrti in nad rezultatom leta prej. "Glede na rast prodaje bi lahko pričakovali, da bomo izboljšali poslovne rezultate, ki so bili že v letu 2017 rekordni, vendar je lani prišlo do negativnih vplivov zaradi rastočih cen jekla na vhodu, ki so rasle hitreje kot na prodajnem delu.

Ob tem so, podobno kot v drugih podjetjih, nekoliko hitreje rasli stroški dela, na končni izkupiček pa bosta imela vpliv tudi prodaja Krvavca, ki je bil leta 2017 še del skupine, lani pa ne, pa tudi nekaj manj naročil v našem sicer najmanjšem programu strojne opreme," je dejal Hrastnik. Sicer pa nameravajo v zreški družbi rasti tudi v naslednjih letih, saj načrtujejo rast med tremi in petimi odstotki letno, kar je po Hrastnikovih besedah nekakšen zmerni optimizem, saj ne pričakujejo takšne splošne gospodarske rasti, kot so ji bili priča lani, prav tako pa ne neke velike recesije. Kot druga slovenska podjetja se tudi Unior zadnje leto srečuje z izzivom, kako pridobiti primerno delovno silo. Prizadevajo si sicer predvsem za zaposlovanje ljudi iz lokalnega okolja in slovenskih iskalcev zaposlitve, a za določene profile so potrebe lahko zadostili samo z uvozom kadrov z območja nekdanje države, večinoma iz Bosne in Hercegovine, od koder imajo trenutno že več kot 30 sodelavcev. V zadnjih nekaj mesecih je pretok delovne sile manj opazen, pri tem pa Hrastnik verjame, da so njihovi zaposleni zadovoljni, saj se v podjetju ves čas trudijo za izboljšanje pogojev za delo. Ob tem se zaveda, da delajo v precej težki proizvodnji, a so pogoji dela po njegovem danes v primerjavi z dvema desetletjema nazaj precej boljši, postopoma pa se je v primerjavi s povprečjem panoge izboljšala tudi raven povprečnih plač. V Uniorju je trenutno nekaj več kot 1800 ljudi, v celotni skupini pa 3700.

Znotraj skupine so tudi lani izpeljali nekaj pomembnih investicij, med katerimi je izpostavil obnovo hotela na Rogli, vredno nekaj več kot tri milijone evrov. V proizvodnji zadnja tri leta, ko niso več omejeni zaradi zavez do bank, predvsem nadomeščajo stare stroje in hkrati širijo zmogljivosti za proizvodnjo v skupni višini približno 12 milijonov evrov letno.

Srednjeročni načrt podjetja predvideva povečanje prodaje do leta 2022 za skoraj petino, kar Hrastnik utemeljuje tudi s tem , da so danes s svojim največjim programom odkovkov za dele, ki jih proizvajajo številka ena v Evropi. To še posebej velja za dele krmilnih mehanizmov, na področju ojnic pa sodijo med tri največje v Evropi. Po zaslugi zaupanja kupcev prejemajo nova naročila in podpisujejo pogodbe za pet do sedem let naprej.

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.