Mediji o malih delničarjih

Nov preobrat v razčiščevanju nepravilnosti pri sanaciji bank

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji Datum: ponedeljek, 12. oktobra 2020 Ura: 15.18

 

Banka Slovenije je namreč v ustavno presojo ponovno poslala člen, ki računskemu sodišču omogoča revizijo njene nadzorne vloge pri sanaciji bank. 

Ljubljana – Potem ko je računsko sodišče opravilo revizijo nadzorne vloge Banke Slovenije v zadnji sanaciji bank leta 2013 in 2014, zdaj objava ugotovitev visi v zraku. Banka Slovenije je namreč člen zakona, ki je računskemu sodišču dal podlago za to revizijo, ponovno poslala v ustavno presojo in predlagala njegovo zadržanje do odločitve. Hkrati bodo v Banki Slovenije najeli skupino pravnih strokovnjakov, ki naj bi pripravila nove rešitve za učinkovito varstvo razlaščenih vlagateljev bank.

Računsko sodišče je revizijo v centralni banki začelo v začetku leta 2019, nekaj mesecev po tem, ko je Banka Slovenije po zamenjavi vodstva umaknila zahtevo za ustavno presojo člena, ki takšno revizijo omogoča. Zdaj je Banka Slovenije določila zakona o bančništvu, ki računskemu sodišču omogočajo nadzor nadzorniških praks Banke Slovenije, spet vložila v ustavno presojo. Aktualni guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle pojasnjuje, da so se za to odločili, potem ko so videli, da si je računsko sodišče ta člen interpretiralo zelo na široko. »V Banki Slovenije smo upali, da bo interpretacija računskega sodišča takšna, da ne bo posegala v našo neodvisnost. Ker pa se to ni zgodilo, smo se odločili, da jo zavarujemo z ustavno presojo,« je dejal Vasle. Kot ga je razumeti, so revizorji posegli v upravni postopek, ki je v pristojnosti sodišč.

 

Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel pravi, da je zanj odločitev Banke Slovenije za ponovno ustavno presojo omenjenih določil presenečenje. »Jaz ne vidim razlogov za to, saj menim, da v ničemer nismo prekoračili pooblastil in da smo delo temeljito opravili,« dodaja sogovornik. Računsko sodišče je namreč že pripravilo osnutek revizije, na katerega je Banka Slovenije že dala ugovore. Po Veselovih besedah bodo delali naprej in če ustavno sodišče v določenem času ne sprejelo odločitve, bodo poročilo tudi objavili. Ugotovitev ne razkriva, so se pa državni revizorji, opredelili do vseh ključnih elementov v sanaciji bank - od izvajalcev, do ocene vrednosti sredstev in zavarovanj do samih stresnih testov.
 

Bomo dobili nov zakon o razlaščencih?

Hkrati si po Vasletovih besedah v Banki Slovenije prizadevajo, da bi se zgodba s sanacijo bank in razlastitvijo delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic bank po šestih letih vendarle začela razpletati. Za to namerava Banka Slovenije zdaj najeti skupino pravnih strokovnjakov, ki naj bi v nekaj mesecih pripravila rešitve, ki bi razlaščenim vlagateljem ponudile učinkovito pravno varstvo in bi bile hkrati v skladu z ustavo ter slovenskim in evropskim pravnim redom. V omenjeni skupini naj bi sodelovali Franc Testen, Miha Juhart, Miro Prek in André Prüm, pri delu pa bi ji podporo zagotavljali tako Banka Slovenije kot ministrstvo za finance.

 

MDS: Nov manaver BS

 

Današnjo izjavo guvernerja Boštjana Vasleta v Društvu MDS razumejo kot obrambni manever, s katerim želi Banka Slovenije še vedno dokazovati, da so »bančno luknjo« pravilno izračunali, pa čeprav tega niso izračunali ob predpostavki delujočega podjetja skladno z mednarodnimi računovodskimi standardi (MSRP). Predlog Banke Slovenije, da se ustanovi tako imenovana skupina treh domačih in enega tujega (iz Luksemburga) pravnega strokovnjaka, ki naj bi podali mnenje o sanaciji, ima po njihovem mnenju veliko pomanjkljivost, ki se ji reče »neodvisnost«, saj naročnik in plačnik, v tem primeru Banka Slovenije, »poda tezo, ki naj jo pravni strokovnjaki dokažejo«.

»Če bi Banka Slovenije imela resen namen neodvisne revizije, bi počakala, da računsko sodišče izda mnenje o sanaciji, ki je v fazi osnutka. A očitno je Banka Slovenije presodila, da to mnenje računskega sodišča ne bo zelo ugodno za Banko Slovenije, saj si drugače ne predstavljamo, zakaj bi Banka Slovenije ponovno na ustavno sodišče podala pobudo, da preveri, ali je računsko sodišče pristojno za pregled te problematike, tik pred izdajo končnega mnenja računskega sodišča,« še opozarjajo.

Spomnimo, da je že sprejeti zakon, ki naj bi razlaščencem omogočil pravno varstvo, ustavno sodišče zadržalo prav na pobudo Banke Slovenije. Ta se namreč ni strinjala z rešitvijo, da bi plačal morebitne odškodnine za omenjene razlastitve.

Telekomove zgodbe z Ipkom še ne bo konec?

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Aljaž Potočnik Teme:  mali delničarji, Telekom Slovenije  Datum: Četrtek, 8. oktober 2020 Vir: tukaj

Po naših neuradnih podatkih se interes za prodajo kosovskega operaterja Ipko pri Telekomu Slovenije ohlaja, čeprav število uporabnikov strmo pada, z njim pa tudi prihodki.

Telekom Slovenije je sredi lanskega leta začel postopek prodaje 100-odstotnega deleža kosovskega operaterja Ipko. Gre za zadnjo veliko investicijo tega slovenskega operaterja v tujini. Po naših podatkih je Telekom zavezujoče ponudbe za nakup prejel 28. septembra letos, višina pa nam ni znana. Kosovski mediji so sicer že julija omenjali ponudbe v višini okoli 152 oziroma 155 milijonov evrov.

Kljub prejetju zavezujočih ponudb in lanski odločitvi za prodajo pa se po naših podatkih slovenskemu operaterju s prodajo kosovskega podjetja ne mudi. Neuradno smo celo izvedeli, da bi se znal interes za slovo od Ipka ohlajati. O tem smo povprašali Telekom Slovenije, dobili pa skop odgovor, da je postopek prodaje v teku, »zato ne postopka ne drugih podrobnosti v zvezi s tem ne moremo komentirati. V tovrstnih postopkih deležnike obveščamo skladno s pravili, ki veljajo za družbe v prvi borzni kotaciji.« Če bi se glede prodaje premislili, bi bilo razloge za takšno potezo težko razumeti.

Slabi rezultati podjetja

Ipko namreč že vrsto let izgublja delež na kosovskem trgu. Leta 2017 je imelo podjetje 47-odstotni delež med ponudniki fiksnih storitev širokopasovnega spleta in 35,1-odstotni delež uporabnikov mobilnih storitev. Leto kasneje je delež fiksnih storitev padel na 44,4 odstotka, v mobilnem delu pa se povečal na 39,2 odstotka. Lani je tržni delež fiksnih storitev padel že na 31,4 odstotka, delež mobilnih uporabnikov pa je zrasel na 43,8 odstotka. Od konca lanskega leta pa je bil padec silovit tudi na področju mobilnih storitev. Podjetje je v prvih šestih mesecih tega leta izgubilo 15.000 uporabnikov širokopasovnih storitev in kar 118.000 uporabnikov mobilnih storitev, to je 14,4 odstotka vseh Ipkovih mobilnih uporabnikov konec leta 2019. Tudi če temu dodamo 23.000 novih uporabnikov telefonskih storitev prek interneta, je padec strm.

Močno so v zadnjem letu in pol padli tudi prihodki podjetja. Ti so leta 2018 znašali še dobrih 71 milijonov evrov in so bili boljši kot leto prej, lani pa so upadli na 60 milijonov evrov. V prvi polovici tega so poslovni prihodki Ipka v primerjavi z istim obdobjem lani upadli za dodatnih 11 odstotkov.

Poravnava v višini 2,8 milijona evrov

Planet TV dokončno v rokah madžarske TV2

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji, Luka Koper  Datum: Sreda, 30. september 2020 Ura: 16.38

Prodaja televizije Planet TV je zaključena. Izpolnjeni so bili vsi odložni pogoji iz pogodbe, ki jo je Telekom Slovenije julija podpisal z madžarsko medijsko družbo TV2 Media oz. njeno slovensko družbo TV2 Adria. Kupnina je pet milijonov evrov, Telekom pa je pred zaključkom transakcije izvedel še dokapitalizacijo Planeta TV s konverzijo terjatev.

Iz Telekoma Slovenije so tako prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili, da so pred prodajo za izpolnitev odložnega pogoja izvedli dokapitalizacijo Planeta TV s konverzijo svojih terjatev v osnovni kapital. Predmet prodaje so bili tako na koncu vsi že obstoječi poslovni deleži in novo pridobljeni poslovni delež, ki vsi skupaj predstavljajo 100-odstotkov kapitala Planeta TV.

Telekom je julija objavil, da je kupnina za Planet TV dosegla pet milijonov evrov, največji telekomunikacijski operater v državi pa je že v nerevidiranem poročilu o poslovanju v prvem letošnjem polletju v celoti izkazal odhodke zaradi slabitve sredstev Planeta TV in terjatev, ki izhajajo iz posojil družbi.

V Telekomu pravijo, da bodo ob zaključku transakcije s prejeto kupnino beležili pozitiven učinek iz prodaje družbe.

V Telekomu Slovenije so se sicer že nekaj časa ukvarjali z vprašanjem, kaj storiti z družbo Planet TV, ki upravlja istoimenski televizijski program. Telekom naj bi po izračunih časnika Delo od ustanovitve omenjene družbe do zdaj v obliki kapitalskih vložkov, plačanih reklam, posojil in drugih storitev skupaj namenil 80 milijonov evrov.

Zadnji strošek je nastal ob izvršitvi odločitve arbitražnega sodišča v Švici, ki je ugotovilo, da je družba Antenna Slovenia pravilno uveljavila prodajno opcijo v družbi Antenna TV SL, ki izdaja program Planet TV, in je tako Telekomu Slovenije za 34-odstotni delež v tej družbi skupaj s stroški spora in zamudnimi obrestmi naložilo skoraj 23 milijonov evrov plačila. Telekom je zato decembra lani postal tudi edini lastnik družbe Planet TV, spor z Grki pa je močno oklestil njegov lanski dobiček.

Telekom je sprva nameraval Planet TV dokapitalizirati z novim strateškim partnerjem, sredi marca letos pa je nato med možnosti dodal tudi prodajo 100-odstotnega lastniškega deleža.

Mercator ob polletju z veliko izgubo iz poslovanja a z rastjo prihodkov (analiza)

Medij: Finance  Avtorji: Petra Sovdat  Teme:  mali delničarji Datum: četrtek, 24. september 2020 Stran: 10 Vir: TUKAJ

Na izid je vplivalo predvsem prevrednotenje nepremičnin

Skupina Mercator je ob polletju glede na lanskega povečala prihodke od prodaje za 4,4 odstotka, na 1,06 milijarde evrov. Kljub koronakrizi so se prihodki iz prodaje na drobno povečali za 7,4 odstotka, na domačem trgu pa so se prihodki iz osnovne dejavnosti v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečali za 8,2 odstotka, skupni prihodki od prodaje pa za 4,8 odstotka, je razvidno iz poročila, ki ga je družba objavila na Seonetu.

Kot pojasnjujejo v Mercatorju, o tem smo v Financah že pisali, so se v času koronavirusa močno spremenile nakupne navade. "Pokazala se je velika potreba po učinkovitem delovanju spletne trgovine, saj se je velik del nakupov preselil iz fizičnih objektov v spletni svet. Po pojavu koronavirusa so se nakupovalne navade na spletni trgovini močno spremenile, saj je iz pretežno neživilskih nakupov prešlo na živilske nakupe. Na vrhuncu epidemije smo tako zabeležili tudi desetkrat večje povpraševanje kot pred pojavom omenjenega virusa. Po umiritvi razmer še vedno beležimo približno 30-odstotno rast prodaje na spletu, pri tem pa je nakupovalna košarica, pri manjšem številu nakupov, večja. S tem povezano so narastli tudi prihodki od prodaje na spletu za kar 105,8 odstotka. Epidemija je tako v kratkem času povečala zanimanje za spletno trgovino, katera predstavlja prednost Mercatorja, saj ta pokriva dostavo na kar 98 odstotkov naslovov v Sloveniji. V obdobju 1-6 2020 je bilo v Sloveniji, Srbiji in Črni gori skupno 48 odjemnih lokacij spletne trgovine, od tega 15 v Sloveniji, 24 v Srbiji in 9 v Črni gori. V času koronavirusa se je v Sloveniji odprlo 5 novih lokacij, in sicer na Ptuju, Brežicah, Rudniku, Velenju in Kamniku," pišejo v poročilu.

Zakaj je kljub boljši prodaji Mercator posloval z izgubo

Kljub temu pa je pod črto skupina poslovala z izgubo - čiste izgube je bilo za dobrih 69 milijonov evrov, izgube iz poslovanja pa za 40,2 milijona evrov. Na to je vplivalo prevrednotenje nepremičnin, ki je vplivalo na povečanje kapitala na eni strani, a negativno na poslovni izid, in drugih osnovnih sredstev, pojasnjujejo v družbi. Slabitev na lastniških nepremičninah je bilo za 69,028 milijona evrov, brez navedenih vplivov bi skupina ob polletju imela 86 tisoč evrov čistega dobička, je razvidno iz pojasnil. znaša primerljivi čisti poslovni izid poslovnega obdobja 86 tisoč EUR. Vrednost nepremičnin Mercator ocenjuje na milijardo evrov.

Zakaj so spet ocenili vrednost nepremičnin

"V skladu z MSRP Skupina Mercator redno, vsaj vsake tri do pet let, ponovno oceni pošteno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev po modelu prevrednotenja. Cenitev je bila nazadnje izvedena ob koncu leta 2017. 1. aprila 2020 je prišlo do pomembnih sprememb v premijah za državno tveganje (ang. country risk premium), kar je pomembno vplivalo na kapitalizacijske stopnje, ki jih je Skupina Mercator uporabila v zadnjih vrednotenjih iz strani zunanjega neodvisnega certificiranega ocenjevalca. Zato je Skupina Mercator konec junija 2020 analizirala ali obstajajo pomembni pokazatelji, ki bi lahko sprožili prevrednotenje poštene vrednosti sredstev. Pri ocenjevanju, ali obstajajo znaki za prevrednotenje poštene vrednosti, je vodstvo pregledalo zunanje vire informacij, kot so dogajanja na trgu (vključno s stopnjo donosa in spremembami na nepremičninskem trgu), kot to zahteva MSRP 13, ter povečano negotovost zaradi epidemije COVID-19.

Na dan 30. 6. 2020 je bilo tako izvedeno ponovno vrednotenje nepremičnin, kjer je bilo ugotovljeno, da se poštena vrednost osnovnih sredstev iz leta 2017 bistveno razlikuje. Prevrednotenje je bilo opravljeno v skladu z zahtevami MRS 16, pri čemer je vrednotenje 833 nepremičnin po vseh trgih poslovanja Skupine Mercator zahtevna naloga, Skupina Mercator pa je v smislu lastništva netipičen trgovec, saj trgovci običajno niso lastniki nepremičnin.

Na dan 30. 6. 2020 je bila opravljena cenitev nepremičnin, ki jo je opravil neodvisni pooblaščeni cenilec nepremičnin, družba KF Finance, d. o. o. Končno poročilo je bilo preverjeno iz strani revizijske družbe PriceWaterhouseCoopers, d. o. o., ki je potrdil ugotovitve iz prvega poročila.

Izračuni prevrednotenja nepremičnin so pokazali neto slabitev nepremičnin v višini 45,7 mio EUR, kar predstavlja 4,6% celotne vrednosti zemljišč, zgradb in naložbenih nepremičnin. Po prevrednotenju vrednost zemljišč, zgradb in naložbenih nepremičnin znaša 1 mrd EUR. Prevrednotenje nepremičnin je vplivalo na povečanje kapitala (rezerve za pošteno vrednost) iz naslova krepitev vrednosti nepremičnin v višini 23,3 mio EUR, medtem ko je neto slabitev vrednosti nepremičnin v višini 68,8 mio EUR negativno vplivala na poslovni izid poslovanja Skupine Mercator."

Opazen je dvig produktivnosti na zaposlenega

Še en korak k skrivanju podatkov o sanaciji bank

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji, obvezničarji, razlastitev v sanaciji bank Datum: četrtek, 04. septembra 2020 spletni vir: TUKAJ Ura: 15.36

 

Ljubljana – »Škandalozno!« Tako se je na mnenje generalne pravobranilke Evropskega sodišča v Luksemburgu v primeru tožbe evropske komisije proti Sloveniji zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke v kriminalistični preiskavi v Banki Slovenije odzval predsednik Društva Malih delničarjev Slovenije Rajko Stanković.

Generalna pravobranilka Juliane Kokott je namreč presodila, da je naša država v kriminalistični preiskavi, povezani s sanacijo bank konec leta 2013, kršila protokol 7 o privilegijih in imunitetah k pogodbi o delovanju EU, ki zagotavlja nedotakljivost arhivov ECB, katerih del naj bi bila tudi Banka Slovenije. Po njenem mnenju bi se morala slovenska policija glede zasega dokumentacije Banke Slovenije uskladiti z ECB.

 

Pometanje pod preprogo

 

Rajko Stanković FOTO: Voranc Vogel/Delo

Stankovič je opozoril, da Slovenija leta 2013 še ni bila del enotnega sistema ECB.

 

Če bo stališče pravobranilke sprejeto, bo to razlaščencem onemogočilo dokazovanje, da cenitve bank niso bile ustrezne, saj ne bodo imeli dostopa do podatkov.

 

»Današnjo odločitev razumem, da se pristojni bojijo, da pri sanaciji bank ni bilo vse v redu. Če bi bilo, bi imeli interes, da se to razjasni,« je dejal Stanković.

 

Dodal je, da je bila imuniteta zaposlenim v mednarodnih institucijah dodeljena ob predpostavki, da ljudje tam delajo po pravilih.

 

 

»Upam, da sodišče ne bo sledilo mnenju pravobranilke,« pravi odvetnica razlaščenih bančnih vlagateljev v zadnji sanaciji bank Tamara Kek. Tudi ona opozarja, da Slovenija leta 2013 ni bila del sistema ECB. Kekova meni, da tudi če bi sodišče sledilo pravobranilki, to ne bi smelo vplivati na civilne sodne postopke glede razlastitev pri nas. »Lahko pa bi to negativno vplivalo na dostop do podatkov, če bi se Banka Slovenije sklicevala od odločitev Evropskega sodišča,« poudarja.

 

Evropski bogovi

 

Odvetnik Miha Kunič meni, da bi to vplivalo le na kazenske postopke. Tudi on se sprašuje, kdo lahko potem zaposlene v evropskih institucijah sploh preganja v primeru zlorab, če imajo vsi imuniteto in nad njimi ni nikogar. »Mene tako stališče zelo skrbi,« pravi in dodaja, da to pomeni, da lahko Banka Slovenije izda odločbo, s katero razlasti vlagatelje, a ti nimajo možnosti tega izpodbijati, ker nimajo dostopa do dokumentacije.

 

Bančni izbrisi

V sanaciji bank v letih 2013 in 2014 je bilo skupaj izbrisanih za 960 milijonov evrov podrejenih obveznic in delnic saniranih bank. Omenjena policijska preiskava se nanaša na izračun kapitala v NLB. 

Pravobranilka zavrnila slovenske argumente

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji, obvezničarji, razlastitev v sanaciji bank Datum: četrtek, 04. septembra 2020 Stran: 3

Luka Koper je še v koraku s konkurenco

Medij: Delo  Avtorji: Boris Šuligoj Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 26. avgust 2020 Splet: 18.03 Vir: TUKAJ

Zaradi ohlajanja gospodarstva in drugih razlogov je koprski logist lani pretovoril za pet odstotkov manj blaga kot v 2018.

Koper - Delničarji Luke Koper bodo čez mesec dni deležni dividend v višini 1,07 evra bruto na delnico. Luka bo 25. septembra za ta namen izplačala 14, 98 milijona evrov lanskega bilančnega dobička, to je po nasprotnem predlogu največjega lastnika SDH dva milijona evrov več, kot je ob sklicu skupščine predlagala uprava podjetja.
 

Vir fotografije: Boris Šuligoj (Delo).

Delničarji Luke so razrešnico izglasovali za vse člane uprave in nadzornega sveta, tudi za Mladena Jovičića iz vrst zaposlenih (sindikata žerjavistov), ki na zadnjih treh skupščinah edini ni prejel razrešnice. Neuradno pojasnilo za takšno racionalnejšo odločitev je bilo, da v minulem letu ni bilo nobenih kratkih stikov s sindikatom v družbi.

Za (višje) izplačilo dividend so se delničarji odločili kljub slabšemu poslovnemu izidu v primerjavi z letom 2018 in kljub dodatnemu padcu poslovanja v prvi polovici leta 2020. Skupščina Luka Koper je v letu 2019 ustvarila za 229 milijonov prihodkov, kar je sicer en odstotek več kot leto prej. Zaradi ohlajanja gospodarstva in drugih razlogov je koprski logist lani pretovoril za 5 odstotkov manj blaga kot v 2018. Že lani so zabeležili za tri odstotke manj pretovorjenih kontejnerjev ter šest odstotkov manj pretovorjenih avtov, ki sta paradna tovora pristanišča. EBITDA je leta 2019 znašal 73 milijonov evrov ali 26 odstotkov manj kot prejšnje leto, čisti poslovni izid pa je znašal 40 milijonov evrov ali 32 odstotkov manj.

V letu 2018 je pristaniškemu podjetju poslovni izid izredno izboljšalo enkratno izplačilo odškodnine za ponesrečeno dvigalo na terminalu za razsute tovore v višini 9,3 milijona evrov (v novega so letos investirali 14,9 milijona evrov). Največji vpliv na končni slabši poslovni izid so imeli predvsem stroški dela, ki so bili za 14,4 milijona evrov višji (zaradi zahtevanih sprememb modela zaposlovanja so lani redno zaposlili kar 461 delavcev, torej kar 42 odstotkov več). Poleg tega pa so v lanskem letu na račun takse za pretovor (zakona o drugem tiru) izplačali 4,8 milijona evrov.

Letošnje poslovanje pa je slabše deloma na račun ohlajanja gospodarstva in še veliko bolj na račun pandemije kovid 19. Poslovni izid iz poslovanja je ob polletju znašal 17 milijonov evrov in je bil še za dodatnih 42 odstotkov nižji od izida v polletju 2019. Kljub padcu poslovanja sta predstavnika pomorskih agencij Čedomir Bojanič in Gracijan Necmeskal pohvalila upravo, ker je Luka Koper s 15-odstotnim zmanjšanjem pretovora ostala v krogu konkurenčnih pristanišč, ki so v severnem Jadranu znižala pretovor za 12- do 20-odstotno. Pohvale je uprava Luke dobila tudi zato, ker niso zabeležili niti enega primera okužbe s korono.

Sta pa oba opozorila na hiter razvoj in velika vlaganja konkurenčnih pristanišč ter predlagala upravi Luke, da glasneje zahteva čimprejšnji začetek gradnje drugega tira, saj prav to najbolj zanima poslovne partnerje, ki se zato vse bolj spogledujejo s konkurenco. Predsednik Društva malih delničarjev Slovenije Rajko Stanković pa je opozoril na negospodarnost večjih delničarjev, ki od Luke Koper zahtevajo neracionalne tožbe proti Časarjevi upravi in tedanjim članom nadzornega sveta.

Zgolj tožba proti članom tedanjega nadzornega sveta v zadevi nakupa poslovnega deleža slovaškega podjetja TT Invest (gre za očitano škodo v višini 19 milijonov evrov, z obrestmi je zahtevek visok že 30 milijonov evrov, primer je zdaj na vrhovnem sodišču) je Luko Koper stala že več kot dva milijona evrov. Stanković je menil, da bi morala uprava še enkrat preučiti, kakšne možnosti ima v tem primeru že zato, ker je očitani škodni znesek najverjetneje nemogoče izterjati od tedanjih nadzornikov. Dimitrij Zadel je pojasnil, da so primer smiselnosti tožb že dvakrat obravnavali delničarji na skupščinah (leta 2014 in 2018) in obakrat zahtevali nadaljevanje postopkov. Vendar bo uprava ponovno preučila argumente in morda vnovič predlagala premislek skupščini delničarjev, da odloči o tem primeru.

Pandemija ogrozila izplačila dividend

Medij: Radio Slovenija 1, program A1 Avtorji: Urška Jereb Teme:  mali delničarji Datum: Petek, 21. avgust 2020 Čas: 13.43

PETER MOČNIK (voditelj) Pandemija je v finančnem svetu ogrozila izplačila dividend. Potem ko so se za ta korak že odločili v bankah, so temu sledile tudi zavarovalnice. Agencija za zavarovalni nadzor je tako zavarovalnicam podaljšala priporočilo lastnikom, naj si del dobička za lani v imenu ohranitve kapitalske trdnosti svojih naložb ne izplačajo. Urška Jereb.

URŠKA JEREB (novinarka) Slovenske zavarovalnice so prvi val epidemije preživele brez večjih prask, njihova kapitalska ustreznost sega prek 200% in večina ima polletne rezultate primerljive lanskim. Ne pa vse, opozarja direktor Agencije za zavarovalni nadzor, Gorazd Čibej.

GORAZD ČIBEJ (direktor Agencije za zavarovalni nadzor) Zato se je agencija tudi kot neodvisen regulator odločila in tudi izdala priporočilo zavarovalnicam, v katerem zavarovalnicam priporoča, da tudi po 1.10.2020 zadržijo izplačila dividend, dokler ne bodo izdana mnenja revizorjev k letnim poročilom za leto 2020. Osnovni motiv je tudi povečati odpornost zavarovalniškega sektorja na prihajajoča tveganja.

URŠKA JEREB (novinarka) Možnost za izplačilo dividend sicer še vedno obstaja.

GORAZD ČIBEJ (direktor Agencije za zavarovalni nadzor) Ker pa so zavarovalnice tudi zaradi različnih poslovnih modelov za pandemijo različno prizadete, agencija tudi ne izključuje možnosti, da se posameznim subjektom nadzora tudi odločijo za izplačilo dividend. Vse zavarovalnice, ki bi se odločile za izplačilo dividend, pa bodo morale to svojo odločitev agenciji tudi kvalitativno in kvantitativno utemeljiti, pri čemer bodo ti rezultati temeljili, izračuni in rezultati temeljili na rezultatih tudi testiranja izjemnih situacij.

URŠKA JEREB (novinarka) Kako bodo ravnali v Zavarovalni skupini Sava? Članica uprave Polona Pirš Zupančič.

POLONA PIRŠ ZUPANČIČ (članica uprave v Zavarovalni skupini Sava) Seveda smo priporočilo agencije že v prvem pozivu upoštevali. Poziv agencije, nov poziv agencije, ko bo prišel v hišo, bomo seveda podrobno proučili in videli, kakšne možnosti za izplačilo dividende, v kolikor jih bo seveda regulator dopustil. Bomo ponovno analizirali situacijo in predlagali pač dividende ja ali ne, skladno z njihovimi priporočili, tako kot smo naredili prvič.

URŠKA JEREB (novinarka) Medtem ko je Zavarovalnica Triglav v prvem polletju pridelala dobrih 40.000.000 EUR dobička pred davki, kar je 3 odstotke manj kot v enakem obdobju lani, je Zavarovana skupina Sava čisti dobiček na račun prevzema življenjske zavarovalnice Vita okrepila za 42% na 32.000.000 EUR. K dobremu rezultatu, ki ga je Sava objavila včeraj, je po besedah članice uprave Polone Pirš Zupančič prispevala tudi karantena.

POLONA PIRŠ ZUPANČIČ (članica uprave v Zavarovalni skupini Sava) Škodno dogajanje ni bilo tako intenzivno v času karantene, veliko manj prometnih nesreč, posledično manj škod iz tega naslova. Negativen vpliv je bil sicer tudi gibanje na finančnih trgih. V aprilu, ko so padli finančni trgi, večji vpliv predvsem na stanje sredstev upravljanja naših pokojninskih družb in pa Save Infond, vendar do konca prvega polletja so se trgi že popravili in večjih vplivov na poslovanje ni bilo, tako da dejansko največji prispevek ob prevzemnih aktivnosti skupine v zadnjih dveh letih.

URŠKA JEREB (novinarka) V drugi polovici leta poslovanje zavarovalnic najverjetneje ne bo več tako ugodno. Pričakovati je namreč posredne posledice upada gospodarske aktivnosti. Gorazd Čibej.

 

Zdrs indeksa omilil domači farmacevt

Medij: Finance Avtorji: Mt. K. Teme: mali delničarji Datum: 10.08.2020 Stran: 12  

Vrednost delnic na domači borzi je minuli teden v povprečju znova nekoliko upadla, najprometnejša Krka pa je vnovič osrečila delničarje z rastjo tečaja. Vlagatelji na ljubljanski borzi so sredi vrhunca turistične sezone v večini na počitnicah, a to ne pomeni, da borza povsem spi.

Borzni posredniki so minuli teden sklenili za dobre štiri milijone evrov prometa, najbolj likvidna je bila spet Krka, ki se je izkazala tudi z rastjo tečaja. Slovenski »blue chipi« so se večinoma sicer pocenili, saj je indeks SBI TOP upadel za pol odstotka, na 840,05 točke.

Zanimanje za novomeškega farmacevta po objavi polletnih rezultatov ne jenja, na lov na delnice pa se je vnovič odpravila tudi družba sama. Krka je za lastne delnice to pot namenila skoraj 300 tisoč evrov, trenutno pa ima v lasti 4,4 odstotka lastnih delnic. Vrednost Krke se je v tednu dni okrepila za štiri odstotke, na 86,6 evra, na negativni strani pa so bile delnice NLB, Petrola, Telekoma in Luke Koper. 

Največ, 5,5 odstotka, so izgubile delnice Petrola, vendar je pri slednjih zapadla upravičenost do dividende. Nekaj manj oziroma 4,8 odstotka so izgubile delnice Luke Koper, delnice Telekoma Slovenije so zdrsnile za 3,2 odstotka, delnice NLB pa za 2,9 odstotka.

Na tedenski ravni so se med najpomembnejšimi okrepile le še delnice Zavarovalnice Triglav, ki so se podražile za odstotek. Cinkarna za zdaj posluje v skladu z načrti.

Glede na teden prej je nespremenjena ostala vrednost delnic Save Re in Cinkarne Celje. Slednja je razkrila, da ob letošnjih prihodkih, ki so manjši od načrtovanih, še vedno posluje v okvirih, ki bi ob koncu leta omogočili dosego načrtovanega dobička. Kot je opozoril prvi mož družbe Aleš Skok, bodo rezultati v skladu z napovedmi, če se razmere ne bodo poslabševale.

Zelo skromen promet je zaznamoval trgovanje z delnicami Intereurope, po tem, ko jo je prevzela Pošta Slovenije, pa je Društvo Mali delničarji Slovenije predlagalo izplačilo dividende. Od 7,9 milijona evrov bilančnega dobička želijo zanje nameniti nekaj manj kot štiri milijone evrov, vodstvo pa na drugi strani predlaga, da bilančni dobiček ostane nerazporejen.

Malim delničarjem Intereurope je dovolj: po sedmih letih bi končno imeli izplačane dividende

Medij: Regional obala (spletna izdaja) Avtorji: Uredništvo/STA Teme: mali delničarji, skupščine Datum: 04.08.2020 Ura: 7.00 Vir objave: TUKAJ

Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je za skupščino družbe Intereuropa, ki bo 27. avgusta, vložilo nasprotni predlog, s katerim predlaga, da družba od 7,9 milijona evrov bilančnega dobička za dividende nameni nekaj manj kot štiri milijone evrov. Vodstvo je v sklicu skupščine predlagalo, da bilančni dobiček ostane nerazporejen.

Društvo predlaga, da se za izplačilo dividend nameni 3,95 milijona evrov, in sicer za vsako od 10.657.965 prednostnih delnic en cent bruto na delnico oz. skupno okoli 106.600 evrov ter za vsako od 27.470.668 rednih delnic z glasovalno pravico in prednostnih delnic 14 centov bruto na delnico oz. skupno 3,85 milijona evrov. Preostanek bilančnega dobička v višini 3,96 milijona evrov bi ostal nerazporejen.

"Ker že od leta 2013 delničarji nismo prejeli dividend, predlagamo, da za to namenimo polovico bilančnega dobička, drugo polovico pa pustimo nerazporejeno. Delničar meni, da s takim predlogom ne ogroža dolgoročnega razvoja in nadaljevanja razdolževanja družbe, zvestim delničarjem pa daje donos, ki ga niso bili deležni v preteklih letih," so zapisali ob predlogu, danes objavljenem na spletni strani Ljubljanske borze.

Izplačilo dividend predlaga tudi Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD), in sicer bi, kot so objavili 24. julija, za dividende namenilo 6,73 milijona evrov oz. 40 centov bruto na delnico, preostanek bilančnega dobička pa bi ostal nerazporejen.

V MDS so napovedali, da bodo glasovali proti predlogu VZMD, ker da "ni skladen z 3. točko statuta družbe, saj ne predvideva delitve dividende in prednostnega zneska za prednostne delnice".

Vodstvo družbe, ki je v 80,89-odstotni lasti Pošte Slovenije (ta ima 68,79 odstotka navadnih in 100 odstotkov prednostnih delnic), je v sklicu predlagalo, da bilančni dobiček v celoti ostane nerazporejen.

Skupščina je bila sprva sklicana za 14. april, a so jo takrat zaradi epidemije covida-19 preklicali. Takrat je bil na dnevnem redu tudi predlog za iztisnitev malih delničarjev, ki ga v tokratnem sklicu ni.

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.