Mediji o malih delničarjih

Medij: 360 info Novinarka: Suzana Kos Rubrika: Gospodarstvo, Petrol Datum:27.05.2025 Vir objave: TUKAJ

Pred današnjo skupščino Petrola poziv k pomiritvi lastnikov. Če država zniža maržo za en cent, se po nekaterih izračunih zniža dobiček tega naftnega trgovca za deset milijonov evrov.

Na Slovenskem državnem holdingu (SDH) – ta skupaj s Kapitalsko družbo upravlja 32-odstotni lastniški delež v največjem naftnem trgovcu pri nas – ne razkrivajo, kako bodo glasovali na današnji skupščini Petrola.

Če se duhovi med največjimi lastniki niso pomirili, je pričakovati, da predlog sprememb statuta, s katerim bi zmanjšali moč predsednika uprave družbe Saše Bergerja, ne bo dobil potrebne 75-odstotne podpore delničarjev. 

Petrol ima, kot smo pisali, tako imenovani mandatarski sistem, po katerem si lahko sodelavce - člane uprave izbere predsednik uprave sam, obvezno pa je tudi sopodpisnik pomembnih pogodb. Z novim statutom bi se mandatarski sistem spremenil, večjo vlogo bi dobili nadzorniki. 

Ko so v Društvu malih delničarjev (fizične domače in tuje osebe imajo v lasti dobro petino delnic Petrola), zbirali pooblastila za zastopanje na današnji skupščini, so po besedah predsednika društva Rajka Stankovića ugotovili, da večina malih delničarjev podpira spremembo statuta, in tako bodo tudi glasovali. Je pa sprejetje sprememb statuta odvisno od države oziroma spora med SDH in Darijem Južno, ki je največji posamični lastnik Petrola in je prek najnovejše sestave nadzornega sveta pravzaprav prevzel Petrol.

Tudi v upravi družbe ima svojega zvestega človeka, to je član uprave Marko Ninčević, ki je v preteklosti vodil Lisco (ta je prav tako v lasti Južne), njuno znanstvo pa sega v čase, ko je bil Ninčević še zaposlen v bančništvu (NLB in Gorenjska banka).

Če bodo danes torej potrjene predlagane spremembe statuta, bo to pomenilo, da so se strasti umirile, sicer pa bo vojna do konca, ocenjujejo naši sogovorniki.

V Društvu malih delničarjev si želijo pomiritve med lastniki, češ da nesoglasja škodijo naftnemu trgovcu.

»Pozivamo vse akterje, da sedejo za skupno mizo in poiščejo najboljše možne rešitve za delničarje Petrola in družbo samo,« pravi Stanković.

Nižja marža bi vplivala na dobiček

V Društvu malih delničarjev tudi niso naklonjeni znižanju marže, ki jo v vladni uredbi – zdaj je dokument v medresorskem usklajevanju – predvideva ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pod vodstvom Bojana Kumra. Na ministrstvu so potrdili, da so uredbo pripravili in da opredeljuje tudi višine dovoljene marže za regulirane cene naftnih derivatov.

Neuradno ministrstvo predlaga znižanje marže s sedanjih skoraj desetih centov na osem. 

Medtem, ko sogovorniki iz Petrola ocenjujejo, da za znižanje marže ni nobene podlage, v Društvu malih delničarjev celo ocenjujejo, da bi bila s tem država oziroma davkoplačevalci oškodovani.

Znižanje marže za en cent naj bi namreč pomenilo izpad bilančnega dobička Petrola v višini desetih milijonov evrov – na delnico pomeni to 11,98 centov potencialne dividende – pri čemer država od tega izgubi 3,5 milijona evrov. 

Če bo vlada sprejela odločitev o znižanju marže za dva centa, bo voznik pri 60-litrskem rezervoarju pri nakupu bencina privarčeval 1,2 evra. Država pa bo izgubila 7 milijonov evrov.

»Tega znižanja marže ni mogoče opravičiti s tem, da bo več tujcev poleti točilo bencin pri nas iz več razlogov, prvič, ker ne obstajajo nobeni takšni izračuni, drugič, ker se to dogaja v zadnjem hipu pred poletno sezono in so ti ukrepi prepozni,« še dodajajo naši sogovorniki.

Han v pomiritveno misijo

Ali bo gospodarskemu ministru Matjažu Hanu, ki je po naših informacijah napovedal, da bo skušal umiriti strasti med lastniki Petrola, uspelo, še ni jasno. Medresorsko usklajevanje glede sprememb, ki jih prinaša Kumrova uredba, teče vse do predložitve dokumenta na sejo vlade, o čemer pa odloča predsednik vlade Robert Golob. Veljavnost sedanje uredbe poteče 17. junija. 

Marže na Hrvaškem, opozarjajo v Petrolu, so za dobrih pet centov višje kot pri nas. Če bodo pri nas res znižane, bo razlika še večja. Za primerjavo prikazujemo tudi marže v drugih državah, kjer so razlike v primerjavi s Slovenijo še večje.

Medij: N1 Forbes Slovenija Avtorji: Bojana Humar, Andreja Lončar Teme: Unior, mali delničarji Datum: Petek, 24. april 2025 Stran: TUKAJ

Zreško podjetje je lansko leto sklenilo z debelimi izgubami, čeprav so v začetku leta napovedovali osem milijonski dobiček.

Nadzorni svet družbe Unior je na današnji seji med drugim obravnaval in potrdil revidirano letno poročilo Skupine Unior in družbe Unior za poslovno leto 2024, so objavili na spletni trani Ljubljanske borze.

Družba Unior je leto 2024, kot smo pri Forbesu Slovenija razkrili včeraj, zaključila z izgubo v višini 41,2 milijona evrov. Od tega pomeni izguba iz tekočega poslovanja 16,7 milijona evrov, preostalih 24,5 milijona evrov pa se nanaša na izredne stroške prestrukturiranja in potrebne odpise.

Spomnimo, da so v začetku leta napovedovali osem milijonov dobička.

Čistih prihodkov od prodaje je bilo za 191,3 milijona evrov, leto prej skoraj 206 milijonov.

Medtem je celotna skupina Unior, ki jo poleg matičnega podjetja sestavlja še 14 odvisnih in tri pridružena, zabeležila 54 milijonov izgube (leto prej blizu pet milijonov dobička) ob 249,7 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je dobrih deset milijonov manj kot leto prej. Na redno poslovanje se nanaša 10,9 milijona evrov izgube, 43,2 milijona evrov pa se nanaša na izredne vplive v letu 2024.

Kršitev zavez in “kritično” finančno tveganje

Poročilo razkriva še, da so bile zaradi neizpolnitve ene od finančnih zavez do bank upnic dolgoročne finančne obveznosti Uniorja in Uniturja do bank prerazporejene med kratkoročne finančne obveznosti. Kršitev zavez je po navedbah v poročilu posledica enkratnega dogodka, za katerega pa Unior ni dobil soglasja bank za spregled kršitve zavez.

Dolgoročne finančne obveznosti Uniorja so se tako v primerjavi s stanjem ob koncu leta 2023 znižale za 100,7 milijona evrov, medtem ko so se kratkoročne finančne obveznosti povečale za 84,7 milijona evrov

Družba tveganje zaradi visoke zadolženosti ocenjuje kot kritično, kar je najvišja stopnja tveganja. “Visoka zadolženost ogroža varnost poslovanja in njegov obstoj, ovira potencial rasti in razvoja družbe, zmanjšuje ugled družbe, predstavlja dodatno tveganje sposobnosti preživetja v primeru nastopa večjih kriz, onemogoča dodatno zadolževanje ter povzroča visoke stroške financiranja in slab denarni tok družbe,” piše v letnem poročilu.

Podjetje preučuje možnosti dodatnih oziroma nadomestnih virov financiranja; pri tem navaja refinanciranje pod ugodnejšimi pogoji, obveznice, zadolžnice, dokapitalizacijo. V letnem poročilu zapiše še, da skupina letos načrtuje izboljšanje poslovanja, redno poravnava obveznosti do bank ter je z njimi v dogovarjanju, da pridobi že omenjeno soglasje za prekršene zaveze. “Na osnovi tega skupina ocenjuje, da obstaja zelo majhna verjetnost odpoklica kreditov in zato predpostavka delujočega podjetja ni ogrožena,” v poročilu oceni vodstvo podjetja.

Direktor: stanje slabše od pričakovanega

Predsednik uprave Robert Vuga, ki je na čelo zreškega podjetja v težavah prišel 1. junija lani, je v letnem poročilu med drugim zapisal, da se je že v prvih tednih njegovega mandata izkazalo, da je bilo dejansko stanje bistveno slabše od pričakovanega. Nadzorni svet je zato med drugim je naložil novi upravi izvedbo revizije poslovanja programa Strojegradnja za obdobje odleta 2017 do 2024 in podrobno preučitev možnosti dokapitalizacije.

“Ključna naloga uprave v naslednjem obdobju bo tako zagotavljanje finančne stabilnosti, ki je nujna za nadaljnji razvoj družbe. V letu 2024 smo se v upravi lotili nekaterih težkih, a nujnih ukrepov, ki so bili prepoznani že v preteklosti, a žal nikoli v celoti izvedeni. Med najpomembnejšimi je zaprtje obrata v Starem trgu ob Kolpi. Odločitev, ki predvsem z vidika zaposlenih ni bila lahka, je bila glede na oddaljenost obrata in s tem povezano procesno neučinkovitost edina smiselna.

Program Strojegradnja, ki je skozi vsa leta posloval z izgubo in v letu 2024 ostal praktično brez naročil, smo začeli postopoma ukinjati. Ukrep je logičen korak k racionalizaciji poslovanja in osredotočanju na zdrave, perspektivne dejavnosti.”

Dejavnost strojegradnje bodo letos reorganizirali in delno združili z oddelkom Vzdrževanje in drugimi oddelki znotraj Uniorja, piše v letnem poročilu za lani.

Prvi učinki sanacije

Nadzorni svet ugotavlja, da bo sanacija družbe izjemno zahtevna in dolgotrajna, zato nalaga upravi, da z enako intenzivnostjo nadaljuje z izvajanjem sprejetih ukrepov. Ob tem nadzorni svet izpostavlja, da so prvi pozitivni učinki že vidni, in ocenjuje delo uprave v preteklem obdobju kot učinkovito.

Da bi zmanjšali izgubo, so lani v zreškem podjetju za proizvodnjo odkovkov in ročnega orodja prodali turistični del, podjetje Unitur, v postopku prodaje je kragujevško podjetje Unior Components.

Skupne finančne obveznosti družbe Unior so na zadnji dan lanskega leta znašale 99,156 milijona evrov. Kot smo poročali pred dnevi, podjetje za bančni dolg plačuje zelo visoke obresti. Lani so tako izdatki za ta namen znašali 7,6 milijona evrov in so 16,5 odstotka višji kot leto prej..

Kot nam je dejal vir iz vodstva družbe, je uprava v zadnjem letu – ob skrbi za redno poravnavanje obveznosti – tako banke kot kupce redno obveščala o stanju v družbi in poteku prestrukturiranja. Decembra je v upravo prišla nova članica Lilijana Sirk, ki je pristojna za finance, njena osrednja naloga pa je komunikacija z bankami.

Za zdaj naj bi si uprava podporo financerjev zagotavljala predvsem z doslednim izvajanjem prestrukturiranja. 

V iskanje svežega kapitala

Vuga je nedavno dejal, da je za normalen razvoj podjetja potrebna dokapitalizacija, ki bi omogočila poplačilo dela dolga in tudi svež kapital za nujno potrebne naložbe v avtomatizacijo proizvodnje odkovkov.

Pri KPMG zdaj pripravljajo tako imenovani neodvisni pregled (angleško independent business review), s katerim želijo ugotoviti kapitalsko ustreznost podjetja glede na poslovne načrte ter koliko kapitala podjetje še potrebuje.

Potem naj bi bilo jasno, ali dokapitalizacija, in če da, koliko. Povečanje osnovnega kapitala bi morali nato odobriti tudi obstoječi delničarji, postopek pa bi lahko trajal še slabo leto dni.

Medij: Delo  Avtorji: Karel Lipnik  Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 11. april 2025 Stran: 9

Naftni trgovec predlaga 2,10 evra bruto dividende na delnico.

Petrol bo delničarjem na redni letni skupščini predlagal izplačilo 2, 10 evra bruto dividende na delnico, kar je 17 odstotkov več, kot so prejeli lani. Za izplačilo dividend bo trgovec z energenti porabil okoli 88 milijonov evrov, kar je 63 odstotkov lanskega čistega dobička. Redna letna skupščina družbe bo zadnji teden maja.

Čisti dobiček skupine Petrol, ki pripada delničarjem, se je lani povečal za dva odstotka in dosegel 138 milijonov evrov. Trgovec z naftnimi derivati je s tem zaostal za postavljenim ciljem, saj je na začetku leta načrtoval 156, 6 milijona evrov čistega dobička. Je pa dosegel prodajne načrte in tudi iztržene marže so bile višje od načrtovanih. Podatki objavljenega revidiranega poročila se ne razlikujejo od marca objavljenih nerevidiranih podatkov poslovanja.

Berger: Regulacija zahteva večjo prilagodljivost

»Leto 2024 je zaznamovala ostra regulatorna politika na področju naftnih derivatov v Sloveniji, ki od družbe zahteva visoko stopnjo prilagodljivosti in učinkovitosti. S premišljenim obvladovanjem stroškov, uspešnim razvojem trgovskega segmenta in dobro prodajo zemeljskega plina smo kljub omejitvam presegli tako lanske rezultate kot načrte. Stabilnost poslovanja smo ohranili tudi z aktivnim obvladovanjem finančnih in tržnih tveganj. Še naprej se prilagajamo regulatornim spremembam na vseh trgih in krepimo temelje za dolgoročno rast, z jasno osredotočenostjo na energetsko tranzicijo, digitalizacijo in trajnostno naravnano poslovanje, lansko poslovanje po objavi letnega poročila ko 2, 1 bruto dividende na delnico bo izplačal Petrol komentira predsednik uprave Petrola Sašo Berger.

Prihodki od prodaje Petrola so medletno zdrsnili za 12 odstotkov in lani dosegli 6, 1 milijarde evrov. Padec je predvsem posledica nižjih cen energentov, ki jih prodaja. Kosmate marže, ki predstavljajo razliko med prihodki in nabavno vrednostjo prodanega blaga, so se lani zvišale za osem odstotkov, tako da so znašale 730 milijonov evrov.

Petrol letos načrtuje enake prihodke, kot jih je ustvaril lani, pri čemer se bodo kosmate marže zvišale na 789 milijonov evrov. To naj bi zadoščalo za 178 milijonov evrov čistega dobička. 63% čistega dobička bo razdelil Petrol.

Prejšnji mesec je že izvedel izredno skupščino delničarjev, saj se je iztekal mandat večini članov nadzornega sveta. Včerajšnja seja je bila zadnja v sedanji sestavi. Poleg potrditve letnega poročila in predloga dividende so se odhajajoči nadzorniki seznanili tudi s poročilom Odvetniške pisarne Zaman in partnerji v zvezi s sklepanjem najemne pogodbe za skladiščenje naftnih derivatov, na podlagi katerega je bilo ugotovljeno, da je bila družbi povzročena materialna škoda, ter sprejeli sklep, da uprava naredi vse potrebno za povrnitev nastale škode. Petrol je lani povečal prodajo naftnih derivatov za dva odstotka. 

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Igor Dernovšek Teme:  mali delničarji, Petrol  Datum: Torek, 8. april 2025 Stran: 5

Svet za cene, ki ga je decembra lani imenoval minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, bo obravnaval vse predloge ukrepov, povezane z nadzorom cen, ter druga stališča in analize, ki jih bo minister predložil vladi.

Novoustanovljeni svet za cene, ki bo deloval kot strokovno posvetovalno telo pri vprašanjih nadzora cen, se je v ponedeljek sestal na prvi redni seji, je sporočilo ministrstvo za gospodarstvo. Svet za cene, ki ga je decembra lani imenoval minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, bo obravnaval vse predloge ukrepov, povezane z nadzorom cen, ter druga stališča in analize, ki jih bo minister predložil vladi. Namen sveta je zagotoviti strokovno podporo in omogočiti predhodno usklajevanje stališč pri oblikovanju ukrepov, so pojasnili na ministrstvu.

Svet za cene vodi Matjaž Han, poleg njega pa so po navedbah Društva Mali delničarji Slovenije člani še Urška Korošec in Luka Omrzel (oba z gospodarskega ministrstva) ter Tina Humar s finančnega ministrstva. GZS zastopajo Bojan Ivane, Uroš Pogačnik in Marko Ninčevič, Trgovinsko zbornico Slovenije Mariča Lah, agencijo za varstvo konkurence David Vogrinec. Preostala člana sta profesor Marko Hočevar z ljubljanske ekonomske fakultete in profesorica Darja Boršič z mariborske ekonomsko poslovne fakultete. Stališča sveta se bodo sprejemala z večino glasov in bodo vključena v poročilo, ki ga bo minister posredoval vladi.

Tokratna seja še ni vključevala obravnave konkretnih predlogov za regulacijo cen, so po seji povedali na gospodarskem ministrstvu. Regulacija cen doslej bolj »po domače« Zakon o kontroli cen omogoča, da vlada v določenih pogojih določi ceno posameznih dobrin, denimo goriva, električne energije, zemeljskega plina, telekomunikacijskih in poštnih storitev, odvoza odpadkov, učbenikov. avtomobilskega zavarovanja, dimnikarskih in pogrebnih storitev. Pogoji, v katerih lahko vlada poseže po nadzoru cen, po navedbah v zakonu vključujejo doseganje ciljev gospodarske politike, monopolni položaj podjetij v ključnih dejavnostih, pričakovanje hudih motenj na trgu in ogrožanje redne preskrbe potrošnikov zaradi visokih cen.

Regulacija cen je bila v zadnjih letih že večkrat uporabljena. Tako vlada Janeza Janše kot vlada Roberta Goloba sta omejevali cene goriv, električne energije, zemeljskega plina, daljinske toplote in tudi dopolnilnega zavarovanja. Regulacija je bila večkrat tarča ostrih kritik, predvsem trgovcev z gorivi.

Po Janševi omejitvi cen goriv v začetku leta 2022 so Gospodarski minister Matjaž Han vodi novoustanovljeni svet za cene, ki naj bi zagotovil strokovno podporo in omogočil predhodno usklajevanje stališč pri oblikovanju ukrepov za nadzor cen. Ci STA trgovci sprožili ustavno presojo zakona o kontroli cen.

Petrol je maja 2023 vložil tudi tožbo proti državi, od katere terja 107 milijonov evrov. Delničar Petrola Dari Južna, nekaj manj kot 10odstotni lastnik največjega trgovca s pogonskimi gorivi, je decembra 2022 med drugim opozoril, da je v zakonu o kontroli cen predvideno, da stališča v zvezi z ukrepi kontrole cen sprejme desetčlanski svet za cene, strokovno posvetovalno telo, ki »deluje kot varovalka pri sprejemanju odločitev, ki bistveno posegajo na trg«, a da ta svet ni bil nikoli imenovan. Vlado je obtožil, da je cene določila kar »po občutku«.

Kritike so letele tudi na vlado Roberta Goloba, ki je sicer regulacijo cen goriv spremenila in namesto omejenih cen vpeljala regulacijo marž, a te po mnenju trgovcev določila zelo nizko. Trgovinska zbornica Slovenije je ob lanskem predlogu sprememb uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov znova opozorila, da predlog »ne vključuje obrazložitve in analize, ki se v skladu z določili zakona o kontroli cen zahteva ob uvedbi ali podaljševanju ukrepa kontrole cen«.