Mediji o malih delničarjih

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar  Teme: mali delničarji Datum: Četrtek, 22. junij 2023 Stran: 5  

Se nadzornemu svetu Uniorja obetajo spremembe? Nadzorniki na nakovalu Društva malih delničarjev Slovvnije. Društvo ima v lasti eno samo delnico Uniorja, Stankovič pa je bil član nadzornega sveta družbe že v obdobju med letoma 2017 in 2021. Mali delničarji tudi predlagajo, naj skupščina sprejme sklep o odpoklicu Franca Dovra, ki je predsednik nadzornega sveta, in članice Andreje Potočnik.

Predlagajo odpoklic Dovra in Potočnikove

Franc Dover in Andreja Potočnik sta bila skupaj s Simono Razvornik Škofič in z Boštjanom Napastom za člana nadzornega sveta Uniorja imenovana junija leta 2021. Njihovo imenovanje je dvignilo kar nekaj prahu. Dover, sicer direktor mariborske Snage, velja za kader SDS, Potočnikova je bila v prejšnji vladi tesna sodelavka takratnega gospodarskega ministra Zdravka Počivalška. Skupina malih delničarjev je želela, da bi bil nov nadzorni svet manj političen in da bi bolj ustrezal lastniški sestavi Uniorja. Predlagala je svoje kandidate, a so njene predloge preglasovali SDH, kapitalska družba in nekaj drugih.

Vse kaže, da bo seja skupščine delničarjev Uniorja, ki bo čez dva tedna, ena najbolj burnih doslej. Na zahtevo petih malih delničarjev je uprava morala dnevni red seje razširiti z njihovimi predlogi, ki so večinoma povezani z nadzornim svetom. Če bodo drugi delničarji podprli njihove predloge, bo nadzorni svet Uniorja, vsaj pri tistih članih, ki zastopajo kapital, doživel veliko spremembo. Mali delničarji so od uprave tudi zahtevali, da je na sejo znova uvrstila »zadevo Rhydcon«. Če vodstvo zreške družbe ne bi razširilo dnevnega reda, ki ga je objavilo 2. junija, bi mali delničarji, tako so vsaj napovedali, zahtevali sklic izredne seje. 

Predlog o spremembah v nadzornem svetu je najverjetneje odziv na napoved sedanjih nadzornikov, da bodo na seji skupščine predlagali odpoklic Tomaža Subotiča iz nadzornega sveta družbe. Očitajo mu trgovanje z delnicami podjetja v obdobju, ko tega ne bi smel početi. Skupina petih malih delničarjev, ki ]o sestavljajo Subotič, družbi Železar Štore in Port naložbe ter Vladimir Ložek in Društvo Mali delničarji Slovenije (skupaj imajo nekaj več kot 5,6 odstotka delnic Uniorja), zdaj predlaga, naj lastniki Subotiča potem, ko bodo najprej odločali o njegovem odpoklicu, znova imenujejo za člana nadzornega sveta za obdobje štirih let. S tem se predlogi petih malih delničarjev, poveza nih z nadzornim svetom, še ne končujejo. V začetku junija je odstop napovedala Simona Razvornik Škofič, ki v nadzornem svetu zastopa Slovenski državni holding, največjega posamičnega lastnika zreške družbe. 

Mali delničarji namesto nje predlagajo izvolitev Rajka Stankoviča, predsednika Društva Mali delničarji Slomalih delničarjev. Napast je lani odstopil, lastniki pa so namesto njega v nadzorni svet imenovali Tomaža Subotiča. Skupina malih delničarjev kot razlog za odpoklic Franca Dovra in Andreje Potočnik navaja tri razloge. Po njihovem sta odgovorna, da Unior še ni sprožil postopkov za pregled poslov, povezanih s podjetjem Rhydcon, ter za povrnitev škode, ki naj bi pri tem nastala. Očitajo jima tudi preveliko pasivnost ob okoljski nesreči oktobra lani, ko je iz enega od obratov Uniorja prišlo do izpusta par v okolico, in da sta kot člana nadzornega sveta opustila dolžni nadzor nad financiranjem Uniorja.

Podjetje je, navajajo mali delničarji, do zadnjega trenutka čakalo na dogovor z bankami o refinanciranju posojil. Posledica tega naj bi bile večje obveznosti oziroma višja skupna obrestna mera. Mali delničarji namesto Potočnikove in Dovra za člana nadzornega sveta predlagajo Marjana Mačkoška, upokojenega nekdanjega glavnega direktorja družbe Štore Steel, in dr. Simona Čadeža, profesorja za računovodstvo in revizijo na ljubljanski ekonomski fakulteti.

Spet o Rhydconu

Na zahtevo malih delničarjev bodo na seji skupščine govorili tudi o »zadevi Rhydcon«, ki je bila že na dnevnem redu lanske seje. Naj ponovimo, da sega zgodba, povezana z družbo Rhydcon, dobro desetletje nazaj, ko naj bi Uniorju grozil sovražni prevzem. Takratni predsednik uprave Gorazd Korošec je prepričal direktorja Rhydcona Vinka Stoplovška, da je najel skoraj tri milijone evrov posojila ter od enega od podjetij odkupil delnice Uniorja. Stoplovšek je verjel zagotovilom, da bo delnice v zelo kratkem času lahko prodal drugemu Uniorjevemu prijateljskemu podjetju, kar pa se ni zgodilo. Ker je Rhydcon, ki je bil takrat hčerinska družba Uniorja, vse težje poravnaval obveznosti do banke, mu je Korošec pomagal tako, da mu je na podlagi lažnih računov plačal dela, ki nikoli niso bila izvedena. Takšno ravnanje je s položaja predčasno odneslo Korošca ter mu, ker je zadeva prišla na sodišče, skupaj z Vinkom Stoplovškom prineslo še pogojno kazen.

Vendar v Rhydconu niso mirovali in so Unior tožili. Zreško podjetje je leta 2019 prejelo sodbo celjskega višjega sodišča, da mora šmarskemu Rhydconu plačati 2,2 milijona evrov ter zamudne obresti in pravdne stroške. Skupina petih malih delničarjev znova opozarja, da naj bi Unior zaradi izgubljenih tožb ter s tem povezanih neugodnih zunaj sodnih poravnav družbi Rhydcon, odvetnikom in sodiščem plačal približno 4 milijone evrov. »Na podlagi pravnomočnih odločb je treba takoj ukrepati, preden primer zastara,« navajajo mali delničarji in predlagajo, naj skupščina delničarjev imenuje posebnega revizorja, ki bo najkasneje do septembra pregledal vsa dejanja takratnega vodstva in nadzornega sveta. Imenuje naj tudi pooblaščenca, ki bi glede na ugotovitve revizorja vložil tožbo za povrnitev škode. 

Medij: Finance  Avtorji: Petra Sovdat  Teme:  mali delničarji Datum: Ponedeljek, 22. maj 2023 Stran: 10

Telekom in Cinkarna dobitka, ki ga bosta ustvarila letos, nife [oli ne bosta smela izplačati delni jčaijem Družbi smo vprašali, zakaj delničarjev nista prek Seoneta obvestila, da sta vzela državno pomoč, ki prepoveduje dividende 

Večina delničarjev Telekoma Slovenije in Cinkarne Celje je šele iz sklicev sej skupščin delničarjev izvedela, da dividend za lani družbi ne bosta izplačali, ker jima to prepoveduje zakon o pomoči za blaženje cen energentov. Zakaj družbi, ki sodita med najboljše borzne družbe, za katere veljajo najvišji standardi obveščanja delničarjev, teb o vplivu pomoči na dividendno politiko nista obvestili z objavo na Seonetu? Kdaj lahko delničarji družb sploh računajo na izplačilo dividende? Ponovimo, poslovodstvi Telekoma in Cinkarne sta delničarjem sporočili, da letos dividende kljub dobičku ne bo, ker je ne smejo izplačati, saj so od države vzeli pomoč za znižanje stroškov energentov. Izplačilo dobička je po zakonu o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK) prepovedano, prav tako nagrade poslovodstvu in tudi kupovanje lastnih delnic. Prepoved velja od uveljavitve zakona - to je od 28. februarja letos - in za celotno leto 2023. Prevedeno to pomeni, da Telekom in Cinkarna letos ne smeta izplačati bilančnega dobička za leto 2022, prav tako pa v prihodnjem letu ne bosta smela izplačati dividend za letošnji bilančni dobiček. Še več, po črki zakona dobička iz letošnjega leta sploh nikoli ne bodo smeli izplačati. To so društvu malih delničarjev MDS potrdili tudi v državni agenciji SPIRIT, ki izvaja zakon.

Telekom: Objava je v letnem poročilu. Cinkarna molči

A te pomembne informacije za delničarje, da so črpali državno pomoč in da dividend ne bo, ne Telekom ne Cinkarna nista javno objavila na Seonetu. V Telekomu so na naša vprašanja, zakaj delničarjev niso obvestili, odgovorili, da so to informacijo razkrili v letnem poročilu. To drži. V letnem poročilu najdemo dve razkritji o tem. Enoje na strani 231, kjer v točki o ugotovljenem bilančnem dobičku v pojasnilih razkrijejo, da zaradi prejema štirih milijonov evrov subvencije dobička - ugotovljenega bilančnega dobička je 40,29milijona evrov - ne smejo izplačati. Nato pa še na strani 263 v 47. točki, ki govori o dogodkih po datumu bilance. V tej piše, da so vlogo za subvencijo dali že 27. februarja. Letno poročilo je Telekom objavil 28. aprila, med prvomajskimi prazniki. V letnem poročilu beremo tudi, da »na prvo verzijo letnega poročila, na katero je revizor izdal poročilo neodvisnega revizorja dne 17.3.2023, nadzorni svet ni dal soglasja, zato seje letno poročilo v delu, ki se nanaša na predlog delitve dobička za leto, končano 31. decembra 2022, spremenilo«. V Telekomu menijo, da so delničarje o prepovedi izplačila dividende zaradi državne pomoči ustrezno in transparentno obvestili. Če bi v Telekomu (lahko) izplačali celotni bilančni dobiček, bi to pomenilo 6,16 evra bruto na delnico. Njihovo tezo smo na četrtkovi skupščini Petrola preizkusili na Dariju Južni, kije velik delničar Telekoma, sodi med bolje obveščene udeležence trga kapitala. Je videl Telekomovo objavo v letnem poročilu? »Nisem, kdo pa to bere tako natančno,« je odgovoril. Iz Cinkarne odgovorov od srede nismo dobili. Smo pa omembo prejema pomoči našli tudi v letnem poročilu celjske družbe, kije bilo objavljeno 19. aprila. Omemba pomoči je na strani 246. Višine prejete pomoči niso zapisali. Na zadnji lanski dan je Cinkarna imela 25,014 milijona evrov bilančnega dobička. Če bi (lahko) izplačali celotni bilančni dobiček, bi to pomenilo 3,1 evra bruto na delnico. Sklic seje skupščine delničarjev Cinkarne sicer vsebuje tudi predlog sklepa o pooblastilu za kupovanje lastnih delnic, ki bi veljalo od vključno 18. junija letos, 12 mesecev. Do konca letošnjega leta pa družba lastnih delnic zaradi prejete pomoči ne sme kupovati. Društvo MDS je v četrtek Cinkarni že poslalo nasprotni predlog za spremembo sklepa, iz družbe na naša vprašanja v zvezi z nakupi lastnih delnic tudi niso odgovorili.

Salomonska rešitev za lansko dividendo: zamik izplačila

Kot nam je v četrtek dejal Južna, se mu zdi sprejemljivo, da bi Telekom - kot je že predlagal MDS - dividende izplačal v začetku januarja 2024, ko se bo iztekla prepoved izplačevanja dividend za leto 2022. Enako rešitev, izplačilo dividende za lani v januarju 2024, so tudi lastnikom Cinkarne predlagali v MDS in VZMD. Da lahko o januarskem datumu za izplačilo dividende glasujejo že na letošnjih skupščinah delničarjev, so MDS potrdili na SPIRIT - tako bi se namreč izognili stroškom sklica dodatne seje skupščine. Pozor, letošnjega dobička ne bo možno izplačati nikoli Niso pa ne na Telekomu ne v Cinkarni odgovorili na vprašanje, ali bodo pomoč vrnili, da bodo lastnikom sploh lahko izplačali dobiček, ki ga bodo ustvarili letos. Zakon namreč eksplicitno prepoveduje izplačilo dobička iz leta 2023 kadarkoli - razen če prejemnik pomoči to vrne. Da zakon bere mo prav, so v pojasnilih MDS potrdili v SPIRIT.

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Srečko Klapš Teme:  Elektro Maribor Datum: Sobota, 25. marca 2023 VIR: TUKAJ Foto1: Igor Napast Foto 2: Sašo Bizjak

Foto1: Igor Napast

Nadzorni svet naj bi bil sredi tedna predsedniku uprave Jožetu Hebarju predlagal sporazumni odhod, sicer bi ga razrešili. Po prekinitvi seje nadzornikov naj bi bil Hebar odšel na bolniško.

V Elektru Maribor je bilo te dni naelektreno, nadzorniki, ki jim predseduje Samo Logar , so namreč v zadnjih treh dneh sestankovali kar dvakrat. Najprej so se sestali v sredo, ko po naših informacijah naj ne bi bili najbolj zadovoljni z gradivi in poročili o poslovanju. Predvsem pa so želeli razčistiti nejasnosti v povezavi z upravljanjem milijonskih terjatev do Sistemskega operaterje distribucijskega omrežja (Sodo), ki ga vodi Stanislav Vojsk, in z izplačili za uspešnost zaposlenim, ki jih je Hebarjeva uprava na skupščini delničarjev in tudi nadzornikom zanikala.

Posledično naj bi bili ti Hebarju ponudili predlog sporazumnega odhoda iz družbe, vendar ga Hebar naj ne bi bil sprejel oziroma se s tem dejstvom menda ni mogel sprijazniti. Zato naj bi bil v četrtek intenzivno lobiral v političnih krogih tudi okoli Gibanja Svoboda in SD. Do položaja prvega moža Elektra Maribor je sicer prišel s pomočjo Nove Slovenije, potem ko je kot predsednik nadzornikov Elektra razrešil dolgoletnega predsednika uprave Borisa Soviča.

Jože Hebar, predsednik uprave Elektra Maribor, ima na mizi predlog nadzornikov o sporazumnem odhodu iz družbe.  Foto 2: Sašo Bizjak

Ga je rešila bolniška?

Že danes dopoldne smo preko službe za odnose z javnostmi skušali preveriti, ali seja nadzornega sveta poteka, a nam na pisna in telefonska vprašanja tega niso mogli potrditi. Potem ko smo se po svojih virih prepričali, da je seja nadzornikov v Mariboru vendarle bila in da se je zaključila malo po 13. uri, smo popoldne prejeli še skopo pisno sporočilo: "Nadzorni svet družbe Elektro Maribor je na današnji seji obravnaval točke skladno s sprejetim dnevnim redom." Po naših informacijah se je seja nadzornikov zaključila, Hebarja pa še niso razrešili. Glede na to, da naj bi bil Hebar na bolniški, ga nadzorniki ne bi mogli razrešiti brez njegove prisotnosti, lahko bi mu samo odvzeli pooblastila za poslovodenje družbe. Morda je bil Hebar pri lobiranju okoli Svobode celo uspešen, saj naj bi se politični kadroviki razdelili v dve liniji - na eni naj bi bila minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer in prvi nadzornik Elektra Maribor Logar, na drugi pa tisti, ki bi vendarle še zaupali Hebarju. Za komentar smo danes skušali priklicati tudi Hebarja, a se na naš klic ni odzval.

7,1 milijona evrov je Sodo do 8. marca plačal Elektru Maribor od 13,5 milijona evrov terjatev.

Da se Hebarju maje stolček, je bilo jasno že po zadnji skupščini delničarjev, ki je bila v začetku februarja, ko sta oba njemu naklonjena nadzornika Samo Iršič in Tomaž Orešič odstopila, še preden bi ju na predlog manjšinskih delničarjev razrešili. Na njuno mesto je Slovenski državni holding imenoval Cirila Pucka in Jureta Bočka . Oba sta mandat prevzela 8. februarja, poleg Sama Logarja je nadzornica predstavnica kapitala še Marija Šeme (zaposlena je v SDH), medtem ko zaposlene predstavljata Alan Ciglarič in Miran Arnuš .

Buren Hebarjev mandat

Medij: MMC RTVSLO  Avtorji: MMC RTV SLO, STA Teme:  izbrisani delničarji in obvezničarji v sanaciji slovenskih bank,  Datum: Petek , 10. marec 2023 Vir: TUKAJ

Predlog je pripravila skupina neodvisnih pravnih strokovnjakov

Razlaščeni vlagatelji v bančni sanaciji bi po predlogu skupine pravnih strokovnjakov tožbe vložili zoper sklad, ki bi ga ustanovila država. Sodišče, pristojnost katerega bi predlagalo vrhovno sodišče, bi pravde lahko združilo.

Skupino neodvisnih pravnih strokovnjakov je pred dvema letoma angažirala Banka Slovenije, da bi našli rešitev za učinkovito pravno varstvo izbrisanih imetnikov delnic in podrejenih obveznic v bankah, ki jih je leta 2013 in 2014 sanirala država. Skupina je pripravila predlog zakona, ki ga bodo zdaj posredovali ministrstvu za finance, ki se bo nato odločilo, ali ga bo povzelo v pripravi zakonskega predloga.

Nekdanji sodnik na Splošnem sodišču EU-ja, specializiran za bančno pravo EU-ja, Miro Prek je na novinarski konferenci v imenu skupine povedal, da državi predlagajo ustanovitev sklada. Ustanovitveno premoženje za delovanje sklada zagotovi ustanovitelj, torej država, nadzorni svet imenuje direktorja sklada.

Kako do odškodnin?

Mali vlagatelji bi lahko pristopili k skupinskim tožbam. V vsakem primeru bi morali tožbo vložiti, nato pa bi bili lahko pasivni. Če bi sodišče v enakem primeru presodilo v korist posameznega izbrisanega imetnika, bi to veljalo za vse imetnike enakih izbrisanih kvalificiranih obveznosti banke.

Po predlogu Banke Slovenije za vsako banko, ki ji je bil izrečen izredni ukrep, na spletni strani objavi povzetke odločb in drugih pomembnih dokumentov. Ministrstvo za finance vzpostavi virtualno podatkovno sobo. Po predlogu se vsak vstop shrani, sobo pa upravlja Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP).

Po predlogu razlaščenci sodbe, s katerimi zahtevajo plačilo odškodnine, vložijo zoper sklad. Če ne morejo dokazati statusa, tožijo ATVP, da sodišče ugotovi, ali so izbrisani imetniki ali ne. Tožbe vložijo sedem mesecev od objave obvestila o vzpostavitvi virtualne podatkovne sobe. Sklad mora nanje odgovoriti v roku šestih mesecev.

Sodišče po prejemu odgovora na tožbe s sklepom združi vse pravde, ki se nanašajo na isto odločbo Banke Slovenije. O vseh združenih pravdah izda skupno sodbo. Po združitvi pravd ima sodišče možnost izvedbe vzorčnega postopka. Sodišče izbere po eno ali več tožb nekdanjih imetnikov in jih združi v obravnavanje v vzorčnem postopku. Sodišče lahko imenuje skupino izvedencev, da zanj izdela mnenje.

Sodišče nato izda sodbo glede utemeljenosti zahtevkov, torej ali obstoji obveznost povrnitve škode po posameznih redih kvalificiranih obveznostih. Nato morajo nekdanji imetniki v šestih mesecih od pravnomočnosti sodbe vložiti zahtevek o višini škode. O njem odloča krajevno pristojna upravna enota, pri čemer je nekdanji imetnik upravičen do povrnitve škode največ do višine vrednosti, po kateri je posamezno kvalificirano obveznost banke pridobil z obrestmi.

Če bi se v postopkih ugotovilo, da naj bi Banka Slovenije ali osebe, ki jih je pooblastila za delovanje v njenem imenu, resno kršila dolžnost skrbnega ravnanja, bi sklad lahko tožil Banko Slovenije. V primeru obsodbe bi mu ta

Ustavno sodišče razveljavilo zakon

Skupina pravnih strokovnjakov je predlog objavila po tem, ko je ustavno sodišče zaradi neustavnosti razveljavilo zakon, s katerim je država želela poplačilo odškodnine po izbrisih lastnine fizičnih oseb v saniranih bankah naložiti Banki Slovenije. V skupini so poleg Preka še redni profesor za področje civilnega in gospodarskega prava na ljubljanski pravni fakulteti Miha Juhart, profesor za finančno in ekonomsko pravo na luksemburški univerzi in član Evropskega bančnega organa Andre Prüm ter nekdanji predsednik ustavnega in vrhovnega sodišča Franc Testen.

Kot je danes povedal direktor pravnega oddelka Banke Slovenije Jurij Žitko, je ta teden objavljena sodba ustavnega sodišča pomembna, ker daje zelo koristne napotke, kako pripraviti ustavno skladen zakon. Odločba je, tako Žitko, po dveh postopkih pred ustavnim sodiščem in dveh pred Sodiščem EU-ja še zadnji korak, da se začne delo na celoviti in skladni zakonski rešitvi, k temu pa je želela svoj prispevek dati tudi Banka Slovenije.

Žitko je poudaril poudarke iz odločbe, da mora biti rešitev za nekdanje imetnike izbrisanih kvalificiranih obveznosti bank pripravljena čim prej, da morajo biti morebitna nadomestila izplačana iz javnih sredstev in da bi bila dopustna tudi rešitev, ko bi odškodnina predstavljala socialni korektiv, ki bi blažil težave za posameznike z nizkimi dohodki. Ustavni sodniki so potrdili tudi rešitve glede razkritja zaupnih podatkov v povezavi s sodnimi postopki, ki jih je vseboval razveljavljeni zakon.

"Ključni namen predloga je, da bo na voljo pristojnim organom, da jih po svoji presoji uporabijo v zakonodajnem in drugih postopkih. Na ta način je Banka Slovenije poskušala prispevati svoj delež k ureditvi dolgo prisotnih nerazrešenih težav, ki povzročajo motnje v delovanju finančnega sistema in glede katerih deležnikom doslej ni uspelo uporabiti sredstev učinkovitega pravnega varstva," so navedli v Banki Slovenije.

MDS predlaga izvensodno poravnavo

"Moramo jasno povedati, da če ne najdemo skupnega jezika o izvensodni poravnavi oz. poravnalni shemi, mora zakon pripravljati Ministrstvo za pravosodje in ne Ministrstvo za finance s pomočjo Banke Slovenije, saj ne more popravo neustreznega zakona za popravo krivic pripraviti tisti, ki je bil aktivni akter teh dogodkov. Če se pošalimo, je to enako, kot bi dali obsojencu za kaznivo dejanje možnost, da spreminja oz. popravi kazenski zakonik in bi lahko njegovo kaznivo dejanje postalo le prekršek," je predlog komentiral Rajko Stanković, predsednik društva Mali delničarji Slovenije (MDS), ki se je udeležil predstavitve stališč Banke Slovenije glede rešitev za izbrisane delničarje in obvezničarje slovenskih bank.

MDS sicer meni, da je v predlogih Banke Slovenije kar nekaj nedoslednosti, med drugim, da odškodnina po največ nabavni ceni instrumenta krši temeljno načelo poplačila dejansko utrpljene škode in ruši finančni sistem, saj nihče več ne bo pripravljen vlagati, če bo v najboljšem primeru dobil toliko, kolikor je vložil.

Rešitev, da bi Banka Slovenije določala, kateri dokumenti so potrebni za pravdo (in je s tem dovoljen vpogled vanje), je po njihovem mnenju enaka rešitvi, kjer bi obdolženi določal, katere dele stanovanja je treba preiskati v predkazenskem postopku. Banka Slovenije ne more biti "pomočnik sodišča", saj je sporne ukrepe izvedla in je potencialno odškodninsko odgovorna, kot je ugotovilo tudi Sodišče EU-ja, so še navedli.

MDS pa je pohvalil dva predloga, in sicer da Banka Slovenije priznava tek obresti, kar do sedaj noben zakon tega ni predvidel, in prvič tudi priznava, da je možno, da je kdo od Banke Slovenije naredil napako in se bo lahko uveljavljal regresni zahtevek zoper Banko Slovenijo.

MDS je tudi poslal pobudo na ministru za finance, ministrici za pravosodje in guvernerju Banke Slovenije za iskanje kompromisne izvensodne poravnalne sheme za vse vpletene.