Lastniki Abanke v prodajni sporazum z zgolj enomesečnim rokom trajanja
NatisniMedij: Dnevnik Avtorji: Suzana Rankov, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 27. 11. 2010 Stran: 21 Foto: Jaka Adamič
Potem ko je pred tednom dni Sava napovedala prodajo svojega 23,83-odstotnega deleža Abanke Vipe in sporočila, da so interes za prodajo potrdili lastniki z več kot 50-odstotnim deležem banke, je Sava včeraj sporočila, da je bila pogodba o skupni prodaji delnic Abanke Vipe podpisana. Toda tudi po včerajšnji objavi se zastavlja vprašanje, ali ne gre pri vsem skupaj v prvi vrsti za izboljševanje pogajalskih pozicij pri bankah oziroma v njihovo prepričevanje, da so resno pristopili k prodaji svojih naložb, saj banke od pomembnega dela lastnikov Abanke zahtevajo vračila posojil, tudi tistih, ki so zavarovana z delnicami Abanke.
Savi, ki jo vodi Janez Bohorič, se v decembru izteka 42-milijonsko posojilo pri NLB, ki od Save zahteva vsaj delno poplačilo v višini tretjine odobrenega posojila. Glede na neuradne informacije o okoliščinah prodajnega sporazuma lastnikov Abanke pa vse kaže, da gre v prvi vrsti prav za argument v pogajanjih z bankami, ki od lastnikov Abanke zahtevajo vračila posojil. Zato je pričakovati, da bodo bankirji zahtevali vpogled v prodajne dokumente, da bi se prepričali, ali ne gre pri napovedani prodaji Abanke zgolj za slepilni manever.
Po naših informacijah je pogodbo podpisalo 12 delničarjev, med njimi so največji Sava, Gorenjska banka, Zvon Ena Holding, Vipa Holding, NFD in Daimond. Naši viri zatrjujejo, da si je najmanj eden od podpisnikov prodajne pogodbe izposloval odložni pogoj, saj nima ustreznih soglasij vseh organov družbe. Vprašanje je tudi, v kolikšni meri je sporazum lahko zavezujoč za Savo, ki si od transakcije obeta okoli 130 milijonov evrov kupnine. Nadzorni svet Save namreč ni dal soglasja k prodajni pogodbi. Konec oktobra so nadzorniki sicer obravnavali predlog pogodbe, vendar je zaradi njihovih pripomb, zlasti da je pogodba za podjetje preveč zavezujoča in zato tvegana, uprava to točko umaknila z dnevnega reda seje nadzornega sveta. Nadzorniki so po neuradnih informacijah na zadnji seji uprave dali zgolj soglasje za začetek prodajnih postopkov, ji naložili, da mora nadzorni svet enkrat mesečno obvestiti o poteku postopkov prodaje in da mora pred sklenitvijo prodajne pogodbe pridobiti še soglasje nadzornikov.
Dvome, da gre za resno napoved prodaje večinskega paketa delnic naše tretje največje banke, pa vzbujajo tudi neuradne informacije, ki jih v Savi včeraj zaradi pozne ure niso utegnili pojasniti. Tako naši viri zatrjujejo, da je veljavnost pogodbe zgolj 30 dni, torej do 31. decembra 2010. Kakšne korake bi lahko podpisniki storili v tako kratkem času, lahko zgolj ugibamo, običajno pa že izbira resnega finančnega svetovalca zahteva več časa. V tako kratkem času bi lahko prodajni postopek stekel zgolj, če je kupec že izbran in kupnina dogovorjena, vendar bi moral potencialni vlagatelj še po dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža na Banko Slovenije, ki ima za odločitev 60 delovnih dni časa. Zato lahko sklepamo, da bodo v mesecu dni kvečjemu izbrali svetovalce pri prodaji.
Pogodba po neuradnih informacijah predvideva tudi sankcije. Če bi kateri od podpisnikov v času veljavnosti sporazuma svoj delež prodal komu tretjemu, naj bi mu grozila kazen v višini pol milijona evrov.
Čeprav je uprava Save nadzornikom na seji prejšnji teden omenila, da bodo kot svetovalci sodelovali Stanley Morgan, ING in Arkas, so omenjeni svetovalci, kot smo že poročali, jasno nakazali, da bi moral biti za resen prodajni postopek naprodaj vsaj 75-odstotni lastniški delež, kar brez sodelovanja Zavarovalnice Triglav ne bo mogoče zagotoviti. Znano je, da Triglav kot tretjinski lastnik nasprotuje prodaji Abanke pod prisilo in se zavzema za stabilizacijo lastniške strukture Abanke ter morebitno prodajo v prihodnosti, ko se bodo razmere na kapitalskih trgih izboljšale. Zato je državnemu Hitu, ki se je o prodaji svojega deleža pogajal tudi z Gorenjsko banko, pred dnevi poslal pobudo za nakup njegovega 6,5-odstotnega deleža. Če bo Triglavu, ki ima tudi podporo finančnega ministra Franceta Križaniča, uspelo odkupiti Hitove delnice, bo njegov delež v Abanki znašal okoli 40 odstotkov. Tudi brez utrditve Triglavovega položaja pa novi lastnik ne more pridobiti statutarne večine, kar bo brez dvoma odvračalo resne kupce, ki sovražno ne bodo želeli vstopiti v banko.
