NLB

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 09. 09. 2013 Stran: 8

RRC

Mali delničarji računalniškega podjetja RRC, ki že vrsto let vodi in upravlja star Dursov informacijski sistem, ne nameravajo več dolgo ostati v lastništvu družbe in v želji po prodaji svojih delnic so se celo povezali v prodajni konzorcij.

Interes za prodajo naj bi izrazilo že več deset malih delničarjev, ki imajo v lasti skupno okoli 20 odstotkov RRC. O načrtovani prodaji naj bi že obvestili tudi avstralskega poslovneža slovenskega rodu Anthonyja Tomažina, ki je sredi lanskega leta od NLB kupil večinski delež RRC, po razrešitvi direktorice Mateje Sajovic pa je tudi prevzel vodenje družbe. Toda Tomažin je po naših informacijah ponudbo malih delničarjev zavrnil, češ da za zdaj ne namerava povečevati svojega deleža. Za delnico RRC naj bi si-Anthonv Tomažin, večinski lastnik in direktor RRC Fotografija: Luka Cjuha cer mali delničarji pričakovali okoli 32 evrov oziroma toliko, kot je za njo iztržila NLB.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 26. 08. 2013 Stran: 7

Vzajemni skladi

Obdobje pidovske tranzicije, ki so ga poosebljale številne investicijske družbe, ki so nemalokrat interese malih vlagateljev postavljale na zadnje mesto, se počasi končuje.

Z iztekom dveletnega prehodnega obdobja so namreč v začetku meseca še zadnji "ujetniki" pidovskih skladov dobili možnost nekaznovanega unovčenja svojega premoženja oziroma tistega, kar je od njega ostalo. Z iztekom dvoletnega prehodnega obdobja so tudi imetniki točk NFD 1, zadnje investicijske družbe (id), ki se je preoblikovala v vzajemni sklad, naposled dobili prosto pot za nekaznovano prodajo svoje naložbe. Vse do začetka avgusta so morali vlagatelji v NFD 1 pri izstopu poleg standardne izstopne provizije plačati še dodatno, 10-odstotno kazensko provizijo, najvišjo, ki jo je pri preoblikovanju v vzajemni sklad določil kateri koli id.

S tem se je začel tudi pospešen izstop vlagateljev iz NFD 1, kar bo svoj pečat pustilo tudi na domačem borznem trgu, vez med domačo industrijo vzajemnih skladov in slovenskim kapitalskim trgom pa se bo še dodatno natrgala. Po zadnjih podatkih Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) imajo vsi domači vzajemni skladi v lasti za le še 175 milijonov evrov delnic slovenskih podjetij, od česar okoli polovico odpade zgolj na NFD 1. Slednji bo sedaj prisiljen v prodaje svojih naložb, saj med njegovimi večjimi vlagatelji prevladujejo različni holdingi, ki so že končali v stečaju oziroma se sprehajajo nevarno po robu insolventnosti. Glede na zadnjo znano lastniško strukturo NFD 1 je pričakovati, da bo v naslednjem obdobju svoje točke prodala najmanj tretjina lastnikov, velik pritisk je pričakovati tudi od malih vlagateljev.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 16. 08. 2013 Stran: 8

NKBM se je odločila zaostriti boj s predsednikom upravnega odbora in glavnim izvršnim direktorjem Zavoda za varstvo pri delu (ZVD) Ljubom Pečetom in Miranom Kalčičem, ki sta s serijo verižnih poslov odločila boj za prevzem ZVD v prid Marku Moharju in Matjažu Satlerju.

Na skupščini ZVD, ki je napovedana za 28. avgust, bodo namreč delničarji odločali o zahtevi NKBM, ki želi iz statuta ZVD izbrisati omejitev, po kateri morajo biti na skupščini praktično vse odločitve sprejete z najmanj 90-odstotno podporo. Čeprav imata NLB in NKBM v lasti 75-odstotni delež ZVD, ki sta ga zasegli holdingu Zvon Ena, na skupščini zaradi te omejitve ne moreta sprejeti niti odločitve o delitvi bilančnega dobička. Prav tako ne moreta dobiti niti enega predstavnika v upravnem odboru, ki ga še vedno vodi Ljubo Peče, nekdanji predsednik uprave propadlega cerkvenega holdinga Zvon Dva.

Vsi vzvodi odločanja so namreč v rokah družbe Klicni Center, ki ima v lasti odločujoč delež ZVD in ki jo prek družbe MSIN Razvoj po novem obvladujeta Mohar in Satler. Kot smo razkrili v Dnevniku, je MSIN junija za vsega 10.000 evrov kupil večinski delež Klicnega Centra, na katerega sta Kalčič in Peče že pred dvema letoma prenesla 11 odstotkov ZVD, v naslednji fazi pa 51-odstotni delež te družbe prodala odvetniku Dušanu Selakoviču. Čeprav je imel ZVD predkupno pravico za Selakovičev delež v Klicnem Centru, se je tej odpovedal in tako Moharju in Satierju tiakoval pot v ZVD. Hkrati je ZVD celo finančno podprla Moharja in Satierja. Sočasno, kot je MSIN Razvoj kupil Klicni Center, je namreč ZVD od Skupine MSIN za okoli 700.000 evrov kupil 9,3-odstotni delež družbe EGP. Celotno kupnino je Skupina MSIN nato posodila naprej Klicnemu Centru, ta pa je s prejetim denarjem po dveh letih ZVD naposled plačal kupnino za delnice ZVD.

Medij: Nedeljski dnevnik Avtorji: Perić Toni Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 14. 08. 2013 Stran: 10

»Jaz že vem, kaj pravi zakon, in bom odstopil, kot pravi zakon ...«je bil kratek belokranjski mogotec, ko smo ga vprašali, ali upošteva pravnomočno sodbo - O tem, kje bo opravljal delo v splošno korist, se mu za zdaj ne sanja, časa ima, kot je dejal, dve leti -Morda to bolje ve njegova sestra, ki je sekretarka Rdečega križa v Metliki

Enoto Rdečega križa Slovenije v Metliki vodi Zalka Klemenčič, ki ima glede na svoj ugled tudi zelo močan vpliv na vse humanitarne dejavnosti v okolici. Njen položaj postane zelo zanimiv za tiste, ki vedo, da je njen brat Dari Južna, ki ima po naših podatkih stalno bivališče na območju občine Metlika. In Dari Južna, belokranjski poslovnež ter lastnik neprecenljivega premoženja, bo moral po nedavni sodbi okrožnega sodišča v Ljubljani opraviti 1260 ur dela v splošno korist. To bi zneslo kakšni dve uri dobrodelnosti sleherni dan prihodnji dve leti. Odvisno od tega, kam in kako ga bo razporedil center za socialno delo v Metliki.

»Imam še dve leti časa,« nam je kratko dejal Dari Južna, ko smo ga spraševali, ali si je že organiziral delo, kot je zapisano v sodbi. »Ne vem, kje bom delal, drugih komentarjev pa nimam.«

Naj spomnimo, da bo moral Dari Južna zaradi oškodovanja novomeškega gradbenega podjetja CGP plačati tudi vrtoglavo stransko denarno kazen 1,313.000 evrov in oškodovanemu podjetju vrniti 4,500.000 evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi. Takšen je bil sporazum s tožilcem Boštjanom Jegličem in Južno, saj sojenja sploh ni bilo. Južna mora nakazati 187.000 evrov v dobrodelne namene, in sicer različnim bolnišnicam. »S sodbo sem zelo zadovoljen. Izrečena denarna kazen je daleč najvišja v zgodovini Slovenije, saj so se doslej višine kazni gibale okoli 40.000 evrov,« je povedal okrožni državni tožilec Boštjan Jeglič in dodal, da v primeru sojenja višina kazni po vsej verjetnosti ne bi dosegla niti polovice izrečene.

Službe za ugledne policiste

Medij: Reporter Avtorji: Biščak Jože Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Zgodba tedna Datum: 12. 08. 2013 Stran: 21

V petek, 23. avgusta, na god Filipa Benizija, servita katoliškega reda, ki je svoje premoženje razdelil med reveže in živel v molitvi, bo na zatožno klop celjskega okrožnega sodišča sedel nekdanji ekonom Nadškofije Maribor in »spiritus agens« cerkvene gospodarske polomije Mirko Krašovec, ki ga tožilstvo v zadevi Betnava obtožuje napeljevanja h goljufiji na škodo Evropske unije. Medtem ko so štirje soobtoženi priznali krivdo, jo vztrajno zavrača Krašovec, član vplivne katoliške družine. Njemu in nekaterim njegovim bratom že pravijo »cerkveni bratje Dalton«.

Oče bankrota mariborskega nadškofijskega ekonomskega imperija, ki je še pred leti veljal za finančnega guruja, ki je s spretnimi potezami in transakcijami omogočal stabilno financiranje nadškofije, je odstopil že konec leta 2010. Sedaj Mirko Krašovec po nalogu rimske kongregacije za duhovnike v avstrijskem benediktinskem samostanu v Šentpavlu preživlja tako imenovano sobotno leto, kar jezi nekatere duhovnike. Med njimi urednika Ognjišča Boža Rustja, ki je nedavno dejal, da gospod, ki »leto sproščeno preživlja v Avstriji«, »lepo sestavlja dolga pisma in jih pošilja novinarjem«, da bi se opral krivde. Posledica finančnega zloma pa sta tudi julijska odstopa Antona Stresa in Marjana Turnška s položaja ljubljanskega oziroma mariborskega nadškofa.

Medij: In Store Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 06. 08. 2013 Stran: 6

Delničarji največjega lastnika Mercatorja (Pivovarna Union so na julijski skupščini soglašali s prodajo 12,33 % deleža v družbi "najboljšega soseda" hrvaškemu Agrokorju in sicer po ceni 120 evrov za delnico, kar znese okoli 50 milijonov evrov.

Soglasje so tako dale vse družbe iz konzorcija, med družbami iz skupine Laško pa je to nalogo kot zadnja opravila omenjena pivovarna. NLB naj bi svoj delež neuradno že celo prodala, medtem ko naj bi soglasje neuradno podali tudi drugi člani konzorcija.

Hrvaški koncem, ki bo tako na papirju že prevzel "najboljšega soseda", je medtem sredi julija priglasil koncentracijo z Mercatorjem pri slovenski agenciji za varstvo konkurence, pri hrvaški pa že v začetku meseca julija. Odobritev koncentracije je ključna za to, da bo Agrokor dobil sredstva za nakup Mercatorja v višini 240 milijonov evrov s strani partnerjev pri poslu, Evropske banke za obnovo in razvoj ter skladov Blackstone in One Equity Partners. Zaključek tega posla je sicer po nekaterih navedbah pričakovati šele spomladi prihodnje leto.

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž,Bratanič Jan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V ospredju Datum: 02. 08. 2013 Stran: 2

Vatikanu niso tuji finančni škandali, vendar je videti, daje bankrot Nadškofije Maribor na samem vrhu. Čeprav so ga spremljale le »slabe poslovne odločitve« in ne pranje denarja prek off-shore podjetij in mafije.

Vse kaže, da bi bil lahko bankrot Nadškofije Maribor in z njo povezanih družb sploh največji finančni škandal v zgodovini Rimskokatoliške cerkve. Vendarle pri njem (po dostopnih podatkih) ni šlo za pranje več deset milijonov evrov skozi »hišne« banke v Vatikanu in off-shore podjetja, sodelovanje z mafijo ali plasiranje fašističnih milijonov v dragocene nepremičnine v Londonu, temveč za pohlepno vlaganje tujega denarja v tvegane projekte.

Samo pri domačih bankah so si družbe, nekoč podrejene mariborski nadškofiji, sposodile 557 milijonov evrov. Od tega največ, četrt milijarde evrov, odpade na NLB, 84 milijonov evrov na Abanko Vipo, okoli 73 milijonov evrov pa na NKBM. Izkupiček od prodaje finančnih naložb bi medtem lahko znašal kvečjemu 200 milijonov evrov. Pri tem ne gre pozabiti več deset tisoč malih delničarjev, tudi tistih, ki so Cerkvi zaupali v upravljanje certifikate, in številnih velikih družb, ki so jim morale posojati milijonska sredstva in so (oziroma bodo) končale v tujih rokah. Organi pregona so se pri tem osredotočili le na manjše kriminalne zgodbe, slaba bančna posojila pa za zdaj ostajajo slaba poslovna odločitev.

Skrivnostna smrt »božjega bankirja«

Medij: Primorske novice Avtorji: Krebelj Jana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 01. 08. 2013 Stran: 3

Papež Frančišek "povabil" k odstopu ljubljanskega in mariborskega škofa - Oba priznavata svoj del odgovornosti in se opravičujeta

Papež Frančišek je včeraj sprejel odstop ljubljanskega nadškofa metropoiita Antona Stresa in mariborskega nadškofa metropolita Marjana Turnška. Zaradi finančnega zloma mariborske škofije sta se oba zdaj že nekdanja škofa vernikom in vsem oškodovanim tudi opravičila.

LJUBLJANA ► Papež Frančišek je Antona Stresa in Marjana Turnška zaradi soodgovornosti za finančni škandal k odstopu "povabil" že konec aprila. Odstopila sta včeraj, saj so, kot je pojasnil dovčerajšnji ljubljanski nadškof in metropolit Stres, zdaj zaključene tudi nekatere pastoralne dejavnosti.

Opravičilo vernikom

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 12. 07. 2013 Stran: 9

Letrika

Predsednik upravnega odbora idrijskega koncema Kolektor Group Stojan Petrič je včeraj stopil še korak bliže prevzemu Letrike (nekdanja Iskra Avtoelektrika). S podporo predsednika uprave NLB Janka Medje je namreč Petriču včeraj s tesno večino v nadzorni svet Letrike uspelo spraviti glavnega izvršnega direktorja Kolektorja Group Radovana Bolko, kar mu bo omogočilo pomembno strateško prednost pred vsemi preostalimi investitorji, ki se zanimajo za prevzem šempetrske skupine.

Z Bolkovim imenovanjem je namreč Petrič posledično vsem drugim investitorjem, ki se zanimajo za prevzem Letrike, onemogočil pridobitev nadzora v šempetrski skupini. Ker ima Kolektor Group okoli 17 odstotkov Letrike že v lasti, za predčasen odpoklic člana nadzornega sveta pa je na skupščini potrebna najmanj 75-odstotna podpora, bodoči lastnik tudi v primeru pridobitve večinskega deleža ne bi mogel na lastno pest odpoklicati Bolke. Včerajšnja skupščina je tako v neugoden položaj spravila konzorcij lastnikov Letrike (članica tega konzorcija je tudi NLB), ki bodočemu lastniku ne bodo mogli vec zagotoviti prevzema kontrole, kar je običajno tudi eden ključnih pogojev investitorjev. To pa bo brez dvoma vplivalo na dogovarjanje o višini kupnine.

Medij: Dnevnik Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 11. 07. 2013 Stran: 8

Delničarji Letrike bodo na današnji skupščini odločali o imenovanju novega nadzornika. Slovenska odškodninska družba (Sod) je za novega nadzornika predlagala Tomaža Savska, medtem ko si v Kolektor Group prizadevajo, da bi izpraznjeni položaj zasedel glavni izvršni direktor idrijskega koncema Radovan Bolko. Kateri od obeh kandidatov bo na skupščini dobil zadostno podporo, bo v veliki meri odvisno od Zavarovalnice Triglav, ki utegne imeti odločujoči glas. Čeprav je NLB članica konzorcija, ki prodaja večinski delež Letrike in ga vodi Sod, naj bi se namreč predsednik uprave NLB Janko Medja odločil, da kljub temu podpre imenovanje Kolektorjevega kandidata. To naj bi mu odsvetovale celo strokovne službe NLB.