Novice
Društvo MDS nasprotuje sprejemu avtentične razlage drugega odstavka 75. člena in 63. člena v povezavi z drugim odstavkom 75. člena Zakona o prevzemih in predlaga celovito prenovo te problematike!
Predsednik Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši Rajko Stanković (v nadaljevanju: Društvo MDS) je danes, dne 01.04.2011 na Državni zbor Republike Slovenije vložilo dopis, v katerem ostro protestira, ker kot društvo, ki zastopa interese malih in manjšinskih delničarjev, ni vabljeno na sejo Odbora za gospodarstvo, ki bo v torek, 05.04.2011. Na seji bo obravnavan predlog za sprejem avtentične razlage 75. člena in 63. člena, v povezavi z drugim odstavkom 75. člena Zakona o prevzemih (ZPre-1).
Ljubljana, 01.04.2011
Poskus neenakopravnega obravnavanja delničarjev - dveh skupin zainteresirane javnosti
Na drugi strani so na sejo matičnega delovnega telesa bili vabljeni predstavniki dveh delničarjev (KAD-a in SOD-a), ki sta po splošno dostopnih podatkih predmet obravnave v postopkih, ki jih vodi Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: ATVP). Postopki so bili sproženi prav zaradi kršitev, povezanih s prevzemno zakonodajo in katerih interes je v sprejemu predlagane avtentične razlage.
Društvo MDS meni, da predlog avtentične razlage neposredno posega v interese malih delničarjev in jim škoduje, ter da gre za očitno neenakopravno obravnavanje dveh skupin zainteresirane javnosti. Zato takšnemu načinu nasprotuje in zahteva enakovredno sodelovanje in vabilo na sejo delovnega telesa.
Vsebinske pomanjkljivosti predloga
Mali delničarji družb iz prvega odstavka 75. člena ZPre-1 (gre za družbe, v katerih že tako ali drugače obstaja eden ali več delničarjev, ki vršijo kontrolo – presegajo prevzemni prag) so bili že do sedaj v nezavidljivem položaju. Zaradi moči večinskega lastnika (tudi KAD-a in SOD-a) niso imeli nikakršnega vpliva na odločitve v zvezi z vodenjem družbe in delitvijo dobička. Določba 75. člena je zagotavljala vsaj utemeljeno pričakovanje manjšinskih delničarjev, da bodo v primeru dodatnega pridobivanja delnic s strani večinskega lastnika, dobili možnost izstopa iz družbe po pošteni ceni. Društvo MDS zato ocenjuje, da bo morebiten sprejem avtentične razlage male delničarje prikrajšal tudi za to možnost.
Namen prevzemne zakonodaje je zaščititi male delničarje, ne pa reševati zagat velikih »tajkunov« ali pa (para)državnih družb, ki so se ali se bodo znašle v postopkih ATVP. Pravilnost oziroma nepravilnost ravnanja navedenih naj se presodi na pristojnem sodišču, ne pa s pomočjo zakonodajalca s spreminjanjem pravil igre.
Odločitev uprave Mercatorja o možnosti pregledne prodaje večinskega deleža - novost korporativnega upravljanja v RS
Društvo MDS je že pred sejo NS Pivovarne Laško pozvalo, da naj ustavijo vse postopke prodaje in naj se priključijo konzorciju bank in tako skupaj prodajo vsaj 60 % delež. Nemalo smo bili presenečeni nad odstopom predsednika NS Marjana Mačkoška, ki je že drugi izmed članov NS, ki je zapustil »barko na razburkanem morju«.
Ljubljana, 01.04.2011
UPRAVA MERCATORJA POZVALA K PRODAJI
Ker v Laškem odločitev še ni padla, je uprava Mercatorja javno pozvala k večinski prodaji delnic. V pismu naslovljenem na lastnike jim svetuje, naj z mednarodnim razpisom najdejo strateškega lastnika zanje. Rešitev pričakujejo do konca leta, za izvedbo postopka so že zadolžili francosko banko Societe Generale. Tako je predsednik Uprave mag. Žiga Debeljak prekinil mrtvi tek v prazno in postavil nov standard v korporativnem upravljanju. Za ogled prispevka iz Dnevnika TV SLO 1 (31.03.2011 ob 19 uri) kliknite TUKAJ ali na sliko.PIVOVARNA LAŠKO - NADALJEVANJE PRODAJE, O DOKAPITALIZACIJI PA NIČ
Zelo nas čudi, da je NS Pivovarne Laško sprejel le sklep o nadaljevanju prodaje, kljub pozivom strokovne javnosti, da je potrebno maksimirati dobiček od morebitne prodaje z vstopom v morebitni večinski prodajni paket. Na drugi strani v sporočilu za javnost ni niti z črko omenil možnosti dokapitalizacije, ki jo je včeraj kot eno izmed možnosti za reprogram že potrdil predsednik KAD Borut Jamnik. Za ogled prispevka iz ODMEVI TV SLO 1 (31.03.2011 ob 22 uri) kliknite TUKAJ ali na sliko. Za magnetogram celotnega prispevka pritisni TUKAJ.Pater Lojze Cvikl - ravnatelj gospodarske uprave Nadškofije Maribor je gostil delegacijo Društva MDS
Pater Lojze Cvikl - ravnatelj gospodarske uprave Nadškofije Maribor je danes sprejel Rajka Stankovića, predsednika Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (v nadaljevanju Društvo MDS) s strokovno pravno - ekonomsko ekipo.
Maribor, 07.03.2011
Pobudo za srečanje na temo izrednih sklicev skupščin holdingov Zvon Ena in Zvon Dva je dalo Društvo MDS, v imenu Nadškofije Maribor pa je odgovoril nadškof in metropolit dr. Marjan Turnšek in predlagal delovno srečanje z odgovornimi v gospodarski upravi Nadškofije Maribor.
Delegacijo Društva MDS so poleg predsednika sestavljali: eksperta finančne stroke doc. dr. Simon Čadež in dr. Boštjan Udovič, pravni strokovnjak Samo Logar, Stojan Auer - predsednik Sveta Zavoda za zastopanje in izobraževanje malih delničarjev iz Maribora inAleksander Dimc - predstavnik družbe Tafin d.o.o.Del izjave Rajka Stankovića: »Bodo vsi delničarji poplačani, ker tudi njim gre, zato da niso nezadovoljni delničarji, ki so po večini tudi njihovi farani.«
Zvon 1 in Zvon 2 - Mariborska nadškofija: Predlog sanacije je zgolj delovno gradivo
V mariborski nadškofiji poudarjajo, da je bil predlog banke Rotschild zaupen in ni bil končni dokument.
Iz Maribora tako sporočajo, da je bil predlog finančnega prestrukturiranja družb, povezanih z mariborsko nadškofijo, bankam upnicam zaupne narave. "Žal se nekdo tega ni držal in je nekaj informacij prišlo v medije. Poudarjamo, da to gradivo ni dokončen dokument, temveč je delovne narave," so pojasnili.
Maribor, 28.02.2011
Končni dokument v nekaj dneh
Ob tem so dodali, da bodo banke upnice v nekaj dneh prejele dokončno gradivo. V petek so bile namreč "povabljene k nadaljnjemu aktivnemu sodelovanju, s tem da posredujejo svoje pripombe, pomisleke, predloge in izboljšave, da bi se tako našla najboljša rešitev v dani situaciji za vse v to zgodbo vplete strani".V Društvu MDS zahtevajo odškodninska odgovornost vseh vpletenih, skladno z določili ZGD-1C in ne samo njihovo laično odgovornost.
Ali bo dokapitalizacija tudi novi element v sanaciji Zvona 1 in Zvona 2?
"Iskanje rešitve bi bilo lažje z možnostjo dokapitalizacije, ki pa je zaradi vsesplošne ekonomske situacije otežena, vendar poskušamo vložiti vse napore za dosego tega cilja," končujejo v nadškofiji.
Za ogled prispevka Ane Bučar - TV SLO - Dnevnik 2 - 28.02.2011 ob 19.00 uri pritisni TUKAJ
ali pa na sliko.
Boško Šrot in Anton Turnšek z ostalimi nadzorniki (v času vladavine Boška Šrota) naj povrne povzročeno materialno škodo Skupini Pivovarna Laško
V zadnjih dneh so zaokrožile številne informacije v zvezi z velikimi finančnimi težavami Skupine Pivovarne Laško, ki so posledica neuspešnega managerskega prevzema Boška Šrota in njegove ekipe. Zato je Rajko Stanković, predsednik Društva MDS, ki je delničar družbe, naslovil na Upravo Pivovarne Laško javno vprašanje, kdaj bodo proti odgovornim skladno s sklepom skupščine z dne 16. julija 2010 sprožili ustrezne odškodninske tožbe. Do izteka roka je vsega 19 dni.
Ljubljana, 28. december 2010
Odškodninska odgovornost poslovodstva in Boška Šrota
Skupščina je na 16. redni skupščini pod sklepom 3.2. naložila Upravi, da mora najkasneje v 6 mesecih sprožiti ustrezne odškodninske postopke na osnovi ugotovitev posebne revizije z dne 27. 02. 2010. Do izteka tega roka je vsega 19 dni in delničarji o aktivnostih še nismo bili obveščeni.
Morebitna nevednost nadzornikov ne odreši njihove krivde zaradi slabega nadzora družbe - skladno z zakonom odgovarjajo z vsem svojim premoženjem
Pri tem se Društvo MDS ne more znebiti občutka, da je za večino slabih poslovnih odločitev vedel tudi Anton Turnšek, dolgoletni predsednik Uprave ter kasneje nadzornik, kakor tudi tedanji člani nadzornega sveta, tako iz vrst zaposlenih kot lastnikov. Zato Društvo MDS apelira na Upravo, da prouči tudi pravne podlage za začetek postopka ugotavljanja morebitne odškodninske odgovornosti nadzornikov, zlasti v luči vseh spoznanj, ki so prišla na dan po julijski skupščini.
Prevzemniki lagali v prospektu - sledijo odškodninske tožbe
Skupščina Društva MDS in novoletno druženje
V četrtek, 2. decembra 2010 je potekala 2. redna skupščina Društva MDS, ki se je med drugim seznanila s poročilom o delu Društva MDS v preteklem letu ter poslovnim poročilom Društva MDS za leto 2010 do vključno 30. 11. 2010. Poročilo o delu in poslovno poročilo Društva MDS je pred tem na svoji redni seji sprejel Nadzorni odbor Društva MDS. Skupščina je hkrati sprejela tudi načrt dela in finančni načrt za leto 2011.
Ljubljana, 3. december 2010
Po zaključeni skupščini je sledilo druženje članov Društva MDS s poslovnimi partnerji, prijatelji, podporniki in znanci v preddverju City Hotela.
Ob prijetnem druženju smo izmenjali številne poglede na opravljeno delo v minulem letu, ter mnenja o prihajajočem dogajanju na gospodarskem »parketu« delniških družb. 
Izrečena je bila tudi kakšna konstruktivna kritika, a na koncu smo si vendarle bili edini, da le s komuniciranjem, druženjem in izmenjavo različnih pogledov, lahko dosežemo zastavljene cilje.
Za prijetno glasbeno vzdušje je poskrbel Tokero band (na sliki levo), za potešitev žeje in lakote pa odlično osebje City Hotela v Ljubljani.
NLB bo dokapitalizirana, bivša Uprava in NS "še nista na varnem" glede morebitne odškodninske odgovornosti
Trije pooblaščenci Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (Društva MDS) so na skupščini NLB, d.d. zastopali 56.078 oz. preko 70 delničarjev (0,75 % glasovalnih pravic). Na skupščini smo dobili zahtevane odgovore na odprta vprašanja, ki jih je Društvo MDS pisno naslovilo na Upravo in NS že 29. oktobra 2010.
Ljubljana, 26. november 2010
DRUŠTVO MDS DOBILO ODGOVORE UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA
Predsednik Uprave Božo Jašovič, je uvodoma povedal, da je slabo posojilo v NLB, d.d., tisto, kjer posojilojemalec zamujajo z odplačilom za več kot 90 dni.
Uprava je v odgovorih na vprašanja Društva MDS potrdila naslednja nesporna dejstva:
SLABA POSOJILA
Slabih posojil je bilo:
- na dan 31.12.2009 za 500 milijonov evrov,
- konec septembra 2010 pa že za 848 milijona evrov ali 7,69 % (odstotka) vseh posojil.
Vsa slaba posojila so po besedah predsednika Uprave pokrita z rezervacijami.
ODPISI
Odpisi posojil v preteklem obdobju so bili:
- leta 2007 za 10,7 milijona evrov,
- leta 2008 za 9,8 milijona evrov,
- leta 2009 za 15,3 milijona evrov,
- do konca oktobra 2010 pa za 8,7 milijona evrov.
ODŠKODNINSKE TOŽBE PROTI PREJŠNJI UPRAVI IN NS NISO IZKLJUČENE
Predsednik NS dr. Marko Simoneti je razložil sistem upravljanja s tveganji in nadzor s strani NS po 4 različnih kanalih. Posebej je poudaril, da pri vsakokratnem odpisu posojil od Uprave zahtevajo odgovore tudi o morebitni individualni odgovornosti posameznikov iz banke za takšne odpise ter ustrezne postopke.
Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da naj bi bilo veliko "izsiljenih" dovoljenj za povečano izpostavljenost banke nasproti posameznih komitentov, a natančno od koga, ni opredelil.
Predsednik NS se je strinjal, da bodo še naprej poglobljeno analizirali vsa slaba posojila. V primeru ugotovitev oškodovanja družbe bodo od Uprave zahtevali vložitev odškodninskih tožb proti odgovornim, vendar za to potrebujejo več časa. Ob tem se je slikovito izrazil in izjavil: "Trenutek resnice bo še kar nekaj časa prihajal.«
Elektro Celje - "z izgubo" in vložene izpodbojne tožbe - Elektro Maribor z dobičkom
Na današnji skupščini Elektro Celje, d.d., smo pooblaščenci Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši in Zavoda za zastopanje in izobraževanje malih delničarjev Maribor zastopali 4,01 % kapitalav in napovedali izpodbojne tožbe zaradi napačnih izkazov v bilancah, na skupščini Elektra Maribor pa smo zastopali 2,80 % prisotnega na skupščini.
Celje in Maribor, 25. Avgusta 2010 on 10.00 in 13.00 uri
MALI DELNIČARJI ZAHTEVALI POJASNILA POSLOVNIH POROČIL
Po predstavitvi poslovnega poročila za leto 2009 je predsednik Društva MDS Rajko Stanković zahteval odgovore na naslednja odprta vprašanja oz. dileme:
ELEKTRO CELJE
- - Elektro Celje bo iz naslova poračuna preveč plačane omrežnine v letih 2004 do 2009 dobilo 4.328.261 EUR, (ni izkazano v bilanci 2009), ta denar naj bi prejeli v letih 2011 in 2012.
- - Elektro Celje vrača in bo skupno vrnil odjemalcem zaradi neupravičenega dviga cene električne energij 2.261.555 EUR z DDV.
- - Rezervacije za kazen UVK iz leta 2009 znašajo, kar 1.901.570 EUR, ker je izrečena kazan po novi strožji zakonodaji.
ELEKTRO MARIBOR
- - Elektro Maribor bo iz naslova poračuna preveč plačane omrežnine v letih 2004 do 2009 dobilo kar 6.082.158,85 EUR, kar ni izkazano v bilanci 2009, a naj bi ta denar prejelo šele v letih 2011 in 2012.
- - Elektro Maribor bo vrnil odjemalcem zaradi neupravičenega dviga cene električne energij 3.420.000,00 EUR z DDV.
- - Rezervacije za kazen UVK iz leta 2009 znašajo, kar 2.561.854 EUR, ker je izrečena kazan po novi strožji zakonodaji.
BILANČNA IZGUBA V ELEKTRO CELJE, KI TO NI, DOBIČEK V ELEKTRO MARIBOR VIŠJI
Tako je Elektro Celje samo v letu 2009 plačal 4.066.851 EUR preveč za omrežnino, na drugi strani pa izkazuje izgubo v višini 1.682.361,95 EUR. Hkrati pa bo za vračilo preveč plačane električne energije namenil 2.262.554,94 EUR z DDV. Če torej seštejemo vse te postavke ELEKTRO CELJE ni poslovalo z izgubo, ampak z dobičkom v višini 121.934,00 EUR. Po enakem kriteriju, bi bil dobiček v Elektro Maribor letos višji in sicer 5 mio EUR.
Za ogled prispevka o dogajanju na skupščini Elektro Celje iz oddaje 24 ur ob 19.00 uri (POP TV z dne 25.8.2010) kliknite na sliko ali TUKAJ.
"Malih delničarjev se vsi skušajo znebiti po čim ugodnejši ceni" - intervju Rajka Stankovića - predsednika Društva MDS za MMC RTV SLO
Zakonodaja, ki ureja položaj malih delničarjev, je kar dobra, težava pa je v korporativni kulturi, saj je nadzornik iz vrst malih delničarjev skoraj izjema, je za MMC dejal Rajko Stanković.
Ljubljana, 16.08.2010
S predsednikom Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši smo se pogovarjali o tem, zakaj imajo mali delničarji, ki v slovenskih podjetjih nimajo ravno zanemarljivega deleža, pri odločanju tako majhno vlogo, kako se je mogoče boriti proti iztisom iz podjetij in kako se medsebojno organizirajo.
Kako bi na splošno ocenili stanje, v kakršnem so trenutno mali delničarji različnih delniških družb?
Kako bi na splošno ocenili stanje, v kakršnem so trenutno mali delničarji različnih delniških družb?
Na prvo žogo bi rekli, da so povečini "moteč element", saj se jih vsi poskušajo znebiti, in to po čim ugodnejši ceni (seveda za lastnike).
Kakšne so njihove možnosti, da vplivajo na poslovne odločitve, glede na to, da je njihov lastniški delež v slovenskih podjetjih razmeroma velik?
Dokler se mali delničarji ne organizirajo, lahko peščica lastnikov odloča v imenu večine. Prikažimo to na primeru zelo uspešnega paradnega konja Krke. Tam je približno 82.000 malih delničarjev, ki imajo skupaj v lasti 44-odstotni delež Krke, kar ni nekaj, kar bi lahko zanemarili, ampak je zelo pomembno, da bi bila tudi ta skupina upoštevana pri uveljavljenih postopkih poslovanja oziroma nadzora poslovanja tako velike družbe. Društvo MDS se je organiziralo in letos zastopalo kar 9,91 odstotka kapitala, prisotnega na skupščini (lani smo se prvič organizirali in imeli 3,05 odstotka, letos torej trikrat več), a kaj ko sta paradržavna SOD in KAD s 25-odstotnim deležem imela skoraj 88 odstotkov glasovalnih pravic. Tako smo mali delničarji dobili le predstavnika v šestčlanskem nadzornem svetu, preostalo pa so zasedli kandidati SOD-a in KAD-a.Kdo je kriv za to, da imajo mali delničarji tako majhno vlogo pri odločitvah - pomanjkljiva zakonodaja ali prej njeno neupoštevanje?
Ne, zakonodaja je kar dobra in se dopolnjuje, a problem je povezan s korporativno kulturo, kjer je nadzornik iz vrst malih delničarjev prej izjema kot pravilo, saj želijo posamezni lobiji, socialne mreže imeti vse pod nadzorom. Da je res tako, kažejo tudi zadnji primeri, ko smo mali delničarji zahtevali ugotavljanje odškodninske odgovornosti Toneta Turnška in Janka Kosmine, saj nista opravila vloge nadzornika, pa so to preprečili že prej omenjeni lobiji, rekoč, da niso vedeli vsega, kar po našem mnenju ni res.
Dokler ne bo kaznovan prvi nadzornik oziroma predsednik uprave in bo to moral plačati ali pa celo odsedeti, bo raven nadzora in vodenja taka, kot je. Ko pa se bo nekdo "usedel in plačal iz osebnega premoženja", bo kar naenkrat primanjkovalo nadzornikov.
VEGRAD, gradbeno industrijsko podjetje
Datum skupščine:
30.08.2010 - 08:00
Naslov:
na sedežu družbe v Velenju, Stari trg 35.
Vir objave:
UL RS štev.62/2010 z dne 30.07.2010 stran 2072
Status:
arhivirana 
