Novice

Za ogled TV prispevka novinarja Florjana Zupana iz Dnevnika TV SLO1 ob 19.00 uri z dne 22.10.2013 pritisnite na sliko ali TUKAJ.

Za ogled TV prispevka novinarja Jože Bonča iz Planet TV z dne 22.10.2013 in objavljenega na SIOL.net pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Medij: Siol Avtorji: STA Foto: Bor Slana Video: Jože Bonča Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 22. 10. 2013

Društvo MDS poziva DZ, naj predlog novele zakona o bančništvu, ki bo posegel v pravice imetnikov hibridnih in podrejenih obveznic, sprejme po rednem in ne nujnem postopku.

Na ta način se bo po njihovem mnenju lahko razgrnilo vse njegove posledice. Če bo DZ zakon potrdil, se bodo obrnili na državni svet, ob neuspehu na ustavno in nato na evropsko sodišče. Za ogled posnetka kliknite tukaj ali na sliko.

Ugotavljajo, da so vse možnosti dialoga izčrpali

Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) si od aprila z ministrstvom za finance in Banko Slovenije prizadeva za razreševanje problematike imetnikov hibridnih in podrejenih obveznic slovenskih poslovnih bank, zlasti treh največjih, a ugotavlja, da so vse možnosti dialoga izčrpali.

"Imetniki teh obveznic so pripravljeni sprejeti določen odpis, ki pa po njihovem prepričanju ne more biti enak v primeru stečaja," je na novinarski konferenci poudaril predsednik društva Rajko Stanković. Takšne prakse, kot jo povzema predlog novele, ni uporabila nobena država, prejemnica tuje pomoči, saj so bila v Grčiji, Španiji in na Cipru uporabljena bistveno manj stroga pravila, so opozorili v MDS.

Obrniti se nameravajo na državni svet

V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvu MDS) dnevno spremljamo problematiko v zvezi s hibridnimi in podrejenimi obveznicami slovenskih sistemskih bank. Predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o bančništvu, ki jih je pripravilo resorno Ministrstvo za finance (MF) in so bile sprejete na seji Vlade RS ter posredovane Državnemu zboru RS v sprejetje po nujnem postopku, nas zelo skrbijo, saj smo predlagateljem ponudili zelo konkretne in korektne predloge, vendar pa pri tem žal naleteli na "gluha" ušesa.

Ljubljana, 22. oktober 2013

Če v nekaj točkah povzamemo bistvene zadeve:

1. ZAVEDANJE PROBLEMATIKE: Društvo MDS je že po prvih sestankih na Banki Slovenije (BS), Ministrstvu za finance, kot tudi upravah bank letos aprila začelo opozarjati na konkretno problematiko podrejenega dolga. Ves čas smo pozivali h takojšnjemu začetku dialoga z vlagatelji v podrejene obveznice ter iskanju kompromisnih rešitev v dobro vseh deležnikov (predvsem bank). Vse odgovorne smo večkrat opomnili in pozvali, da je rešitev treba sprejeti najkasneje do konca letošnjega julija, naša ocena resnosti položaja pa se je kasneje žal izkazala kot pravilna. Ključne osebe za rešitev problematike so letos spomladi le prelagale odgovornosti in obveznosti druga na drugo, nas pa pošiljale enkrat k eni, naslednjič k drugi osebi. 1. avgusta 2013 pa so že bile sprejete smernice Evropske komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. avgusta 2013 dalje.

2. SPREJETJE PORAZDELITVE BREMENA: Društvo MDS prav tako že od letošnjega aprila ves čas poudarja, da se še kako zelo zaveda resnosti problematike. Menimo, da so bili vlagatelji v podrejene instrumente slovenskih bank zelo konzervativno naravnani z največjim možnim zaupanjem v slovenski bančni sistem in vsekakor ne morejo biti krivi za nastalo situacijo. Ravno nasprotno: s svojim zaupanjem in vlaganji so slovenskim bankam od začetka krize dalje pomembno pomagali pri ohranitvi likvidnosti in poslovanja. Kljub temu smo z vsem razumom od prvega dne sprejeli dejstvo, da tudi vlagatelji, čeprav nič krivi, odpišejo del svojih prihrankov, ki so jih v obliki posojil dali bankam. Tako smo Vladi RS podali zelo konkreten in korekten predlog našega prispevka, ki je v predlagani obliki bil celo večji, kot je bil realiziran v ostalih državah, ki so že sprejele državno pomoč. Še več – točka 46 že omenjenih Smernic Evropske komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank jasno omenja »načelo, da noben upnik (vlagatelj) ne utrpi večjih izgub, kot bi jih sicer, Zato podrejeni upniki z ekonomskega vidika ne bi smeli prejeti manj, kot bi bil njihov instrument vreden, če državna pomoč ne bi bila dodeljena.«

Čufer: Zakon je sprejet, vlak gre naprej in vsi mi ležimo na tirih, je na Twiterju objavila novinarka Financ Petra Sovdat. Pa bomo res kar sami legli in počakali smrtonosni vlak, ki se nam nezadržno približuje?!

Ne! Še je čas! Trdimo, da reševanje slovenskega bančnega sistema podpira moralni hazard, pri čemer ne smemo dovoliti, da bomo izgube pokrivali tisti, ki zanje nismo odgovorni (varčevalci v pokojninskih družbah, vzajemnih skladih in posamezniki). Kaj je naredila država, da bi preprečila odlive iz državnih bank podjetij v 100 % državni lasti in zmanjšala potrebe po svojem zadolževanju, koliko nas je doslej še stal nacionalni interes, za katerim se skrivajo interesi manjših elitnih skupin?!

Posebej negativno nas je presenetil predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu, ki na eni strani po mnenju domačih in tujih pravnih strokovnjakov protiustavno retroaktivno posega v naše pravice, navedene v prospektih izdajateljev, na drugi strani pa povečuje tveganost vseh novo izdanih kapitalskih dolžniških finančnih instrumentov. Ta zakon je vlada že potrdila, državni zbor pa ga bo obravnaval v sredo, 23.10.2013.

Na tej konferenci bodo:

• predstavili svoje osebne zgodbe nekateri razočarani investitorji, med njimi naš zlati olimpijec Primož Kozmus,
• predstavili vse naše dosedanje aktivnosti in
• vas seznanili s planiranimi novimi aktivnostmi, v kolikor bo ta zakon v sredo potrjen.

Imetniki hibridnih in podrejenih obveznic smo si enotni, da ključni nivoji podcenjujejo širše makroekonomske posledice morebitnega razvrednotenja, ter da vso krivdo prevaljujejo na zahteve Evropske komisije, s katero se niso sposobni argumentirano pogajati.

Če se bo država odločila, da bo retroaktivno posegla v naše pravice pri hibridnih in podrejenih obveznicah, lahko v naslednjem koraku upravičeno pričakujemo tudi poseg v navadne obveznice in depozite. Sprašujemo se, kako dolgo so še varne kakršnekoli naložbe v domačih bankah?!

Spomladi so ulice napolnili nezadovoljni državljani, bojimo se, da bo jesen napolnila banke s prestrašenimi vlagatelji in varčevalci. Društvo MDS želi še zadnjič opozoriti, da ne more več zaustaviti jeze nezadovoljnih investitorjev in da bodo v primeru sprejetja usodnega zakona sledila manj konstruktivna dejanja.

Respected Mr. Mario Draghi, President of the European Central Bank,
Respected Mr. José Manuel Barroso, President of the European Commission,
Respected Mr. Jeroen Dijsselboem, President of the Eurogroup,
Respected Mr. Olli Rehn, European Commissioner for Economic and Monetary Affairs.

As of April 2013, the Association of Small Shareholders of Slovenia (in Slovene: Drustvo Mali delnicarji Slovenije; in the following text: Drustvo MDS) has actively participated in procedures aimed at finding a solution for subordinated bonds issued by Slovenian business banks. We attended several meetings with key level national decision makers. The last meeting was held on October 11th, 2013 at the Slovenian Central Bank, and present representatives of Slovenian Ministry of Finance, Insurance Supervision Agency and Securities Market Agency established that all possibilities for a constructive dialogue within Slovenia have been exhausted.

Our final conclusion after the latter meeting was that key decision making levels had underestimated macro-economic consequences of devaluation of bond owners and had not been capable to negotiate substantially with representatives of European Commission (EC); although public statements by our representatives (namely the Minister of Finance), blame the EC for adopting directives that demand a devaluation of bond owners.

The statement of the Slovenian Minister of Finance (on October 15th); that adoption of legislative basis for interventions, in spite of turbulent reaction of some investors (offensively addressed as ‘interest groups’), led Drustvo MDS to take action and immediately called upon the Minister publicly, to resign from his postion. Some investors have already announced further protests by calling all Slovenian bank investors to stop paying back bank loans, because banks did not fulfill their obligations to their creditors.

We believe that such kind of intervention could have serious negative consequences, not only on the level of trust, but also the entire financial sector in Slovenia and other vulnerable members of the EU, so allow us to present our vision of cited issues.

We would like to expose some key arguments against the devaluation of owners of financial instruments:

Spoštovani

• predsednik Evropske centralne banke g. Mario Draghi
• predsednik Evropske komisije g. José Manuel Barroso
• predsednik evroskupine g. Jeroen Dijsselboem
• evropski komisar za gospodarske in monetarne zadeve g. Olli Rehn

Društvo Mali delničarji Slovenije (v nadaljevanju: Društvo MDS) se že od meseca aprila letošnjega leta aktivno vključujemo v razreševanje problematike imetnikov hibridnih in podrejenih obveznic slovenskih poslovnih bank. V ta namen smo imeli veliko sestankov s ključnimi nivoji odločanja. Po zadnjem sestanku, ki je bil v petek, dne 11.10.2013, na Banki Slovenije in na katerem so bili poleg gostiteljev prisotni tudi predstavniki Ministrstva za finance, Agencije za zavarovalni nadzor in Agencije za trg vrednostnih papirjev ugotavljamo, da smo v Sloveniji izčrpali vse možnosti dialoga.

Naša sklepna ocena tega sestanka je, da ključni nivoji odločanja podcenjujejo makroekonomske posledice razvrednotenja imetnikov teh obveznic in da se niso sposobni argumentirano pogajati s predstavniki Evropske komisije, na katero prevaljujejo vso krivdo za tovrstne posege.

Po včerajšnji izjavi ministra za finance, da je sprejem zakonskih osnov za tovrstni poseg kljub burnemu odzivu vlagateljev dejstvo, je društvo MDS ministra pozvalo k odstopu, hkrati pa nekateri vlagatelji že najavljajo proteste s pozivi vsem vlagateljem v slovenske banke, da dvignejo vse svoje prihranke in da prenehajo z odplačevanjem kreditov bankam, saj tudi banke ne izpolnjujejo več svojih obveznosti do svojih dolžnikov.

V prepričanju, da bo takšno početje lahko imelo negativne posledice na zaupanje v celotni finančni sektor doma kot tudi v drugih ranljivih članicah Evropske unije, vas prosimo za priložnost, da predstavimo svoje videnje navedene problematike.

V nadaljevanju želimo izpostaviti nekatere ključne argumente proti razvrednotenju imetnikov teh finančnih instrumentov:

Association of Small Shareholders of Slovenia (in Slovene: Drustvo Mali delnicarji Slovenije - Drustvo MDS) has actively participated for the past couple of months in procedures aimed at finding a solution for subordinated bonds issued by Slovenian systemic banks, with the intention of offering a ‘helping hand’ to the State as well as banks. Unfortunately, the Ministry of Finance and the Minister of Finance himself, Mr. Uros Cufer, has decided to offensively address Slovene investors as ‘interest groups’, and is also trying to persuade the Slovenian public that adoption of legislation with retroactive consequences has become a standard of the European Union (EU), regardless of the basic provisions of the Constitution of the Republic of Slovenia. Simultaneously, the Financial Minister has also passed false statements, quoting that the question of subordinated debt had been settled by the rules of the European Commission (EC). The EC has indeed passed guidelines or recommendations for Member States, but they do not represent rules with the power of Directives. The EC guidelines thus have no direct influence on the legal system of a particular EU Member States, which should be a well-known fact to the Minister.

Ljubljana (Slovenia), October 16th, 2013

Investors offensively addressed as ‘interest groups’

The Minister of Finance, Mr. Uros Cufer publicly stated: »/…/despite the turbulent reaction of some interest groups, amendment of the law will be adopted without any trouble/…/« Firstly, his statement is highly demeaning towards bonds owners which are by no means to be considered as ‘interest groups’ which strives to gain any additional benefit. We are talking about companies and private investors who regularly pay back their loans to banks, and now the banks are trying to write-off the loans that investors gave to them (a bond is nothing more than a simple form of debt or IOU, and the terms of an IOU are agreed in a contract or in the case of bonds, the brochure, issued by the bank). Those companies and private investors were literally mislead by the banks, when they decided to withdraw their deposits and loaned their money back to the banks by buying bonds, annotated as subordinated, and now banks want to write them off?!

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) se je v zadnjih nekaj mesecih aktivno vključevalo v problematiko reševanja podrejenih obveznic slovenskih sistemskih bank, predvsem z namenom, da imetniki obveznic državi oziroma bankam dobrovoljno 'ponudijo roko', vendar pa Ministrstvo za finance, s finančnim ministrom, Urošem Čufrom na čelu, v zadnjih izjavah vlagatelje žaljivo naslavlja z 'interesno skupino', hkrati pa slovensko javnost želi prepričati, da je sprejemanje retroaktivne zakonodaje postal standard EU, pri tem pa očitno pozabil na osnovna določila Ustave Republike Slovenije. Istočasno Minister podaja tudi lažne izjave, ko navaja, da je vprašanje podrejenega dolga urejeno s pravili Evropske komisije. Evropska komisija je res sprejela smernice oziroma priporočila za države članice, nikakor pa to niso pravila v obliki direktiv, ki bi imela za posamezno državo članico kakršnokoli neposredno veljavo znotraj pravnih sistemov posameznih držav članic EU.

Ljubljana, 16. oktober 2013

Vlagatelji žaljivo označeni za 'interesno skupino'

Minister za finance, Uroš Čufer je v izjavi za javnost izjavil, »/…/ da kljub burnemu odzivu nekaterih interesnih skupin s sprejemanjem novele ne bo težav /…/« Kot prvo je izjava ministra zelo podcenjujoča, namreč na strani imetnikov obveznic ne gre za nikakršne 'interesne skupine', ki bi si prizadevale morebiti celo okoristiti. Gre za podjetja in fizične osebe, ki bankam redno vračajo svoje kredite, obratno pa bi banka sedaj njihovo posojilo odpisala. Gre za podjetja in fizične osebe, ki so nasedle bančnikom, da so razvezali svoje depozite in nato kar na bančnih okencih posojali denar banki v obliki nakupa obveznic s predznakom podrejene, banke pa želijo sedaj to odpisati.

Gre za zavarovalnice in pokojninske sklade, ki so zaradi največje varnosti denar svojih varčevalcev nalagale v domače banke, le-te pa sedaj želijo odpis. Gre za realne ljudi, realna podjetja, realen denar, ki je bil bankam posojen in za katerega se pričakuje, da ga banke vrnejo, kot same to pričakujejo od svojih komitentov.

Naj opozorimo na zelo enostavno ključno dejstvo, ki je v javnosti tolmačeno enostransko. In sicer na eni strani obstajajo kratkoročni krediti, dolgoročni krediti, lombardni krediti, potrošniški krediti, hipotekarni krediti in na drugi strani depoziti, državne obveznice, bančne obveznice in podrejene obveznice. Vse skupaj pa ima en skupni imenovalec (ne glede na drobni tisk prospekta/pogodbe) in sicer, da je "jemalec" na začetku za katerikoli aranžma dobil 100 % denar, ki ga mora potem tudi 100 % vrniti. Torej banka je prejela naš denar in ga mora tudi vrniti oz. če ga ne more ali naj se z nami 'posojilodajalci' dogovori za kompromis ali naj gre mirno v stečaj! Žal pa vse to Vlada/država želi tolmačiti enostransko, kot ji to ustreza ne glede na nepopravljive posledice, ki bodo zagotovo sledile ob uveljavitvi samovolje!

Na vidiku nova tokrat bančna nacionalizacija!

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o bančništvu, s katerim želi vlada retroaktivno poseči v naše pravice, navedene v prospektih izdajateljev, in nas v procesu sanacije slovenskega bančnega sistema popolno razvrednotiti. V praksi to pomeni novo nacionalizacijo, čeprav so zahteve mednarodnih institucij glede lastništva bank ravno obratne.

In če država v tej fazi protiustavno posega v naše pravice na področju kapitalskih instrumentov, lahko v naslednjem koraku upravičeno pričakujemo, da bo prišlo do enakih posegov na področju navadnih obveznic in depozitov ter se upravičeno sprašujemo, ali so naše vloge v slovenskih bankah sploh še varne. Glede na besede ministra, verjetno ne.

Ustavna presoja ni problem le v »Banana republiki«

Spoštovani minister, g. Uroš Čufer: Republika Slovenija je pravna država in retroaktivni poseg ni možen, saj 155. člena Ustave, glasi: »Zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice.«

Razlastitev državljank in državljanov, slovenskih pokojninskih skladov, slovenskih zavarovalnic in slovenskih podjetij zagotovo ni v javni koristi! Še bolj pa je očitno to, da posega v pravice, ki so jih imetniki pridobili z nakupom tega instrumenta in so navedene v njihovih prospektih v izdaji.

Ali so nezavarovani tudi varčevalci, ki imajo na bankah depozite?

V izjavi ministra za časnik Finance je tudi zapisano, da so na udaru tudi nezavarovani varčevalci, pri čemer pa se v Društvu MDS sprašujemo, katere varčevalce ima minister v mislih. Ali nam želi Vlada sporočiti, da je varnost zelo relativna in kar je bilo iz vidika Banke Slovenije varno še včeraj, ni nujno, da bo enako stališče tudi danes ali jutri in bo morda sprejet še kakšen zakon, ki bo zaplenil depozite državljank in državljanov.

Ali bo morda Državni Zbor ustavil zakon in preprečil propad bančnega sistema in beg depozitarjev?

V Društvu MDS smo zelo razočarani nad enostranskimi potezami, ki bodo prinesle nepopravljivo škodo v kolikor se bodo uzakonile. Vladi RS smo ponudili roko, ji pripravili konkretne kompromisne predloge, kjer bi si dejansko izgubo porazdelili in vse to argumentirali; vse izključno v znak dobre volje, saj so prospekti ob izdaji obveznic povsem jasni in jih noben zakon niti minister niti EU ne morejo razveljaviti.

V primeru sporazuma zadovoljstva na nobeni strani seveda ne bi bilo, bi pa to prineslo prepotrebni mir, preživetje vseh akterjev in nadaljnjo ohranitev zaupanja v slovenski bančni sistem, kar pa je najpomembneje. Žal je šla Vlada RS svojo pot in z popolno ignoranco vleče svoje enostranske poteze v duhu že zgoraj omenjene nove "nacionalizacije".

V Društvu MDS žalostno ugotavljamo, da se ključni nivoji odločanja ne zavedajo širših makroekonomskih posledic takšnega razvrednotenja in da se tudi z Evropsko komisijo ne pogajajo dovolj argumentirano, zato napovedujemo uporabo vseh legitimnih metod za zaščito svojih interesov. Najmanj kar želimo narediti že sedaj je seznanitev širše javnosti in prav vsakega komitenta slovenskih bank o resnosti problema, ki popolnoma presega samega sebe.

Ali se bankam, ki niso v lasti RS obeta velik priliv depozitov?

Poslancem v DZ RS polagamo na srce, da pred pritiskom tipke ZA, tak zakon še sami ponovno preverijo v smislu vzdržnosti navedb v gradivih Vlade RS, ki po našem mnenju temelji na pavšalnih ocenah uradnikov MF, ki so več kot očitno pozabili na širši makroekonomski vidik take odločitve in posledično predstavljajo grožnjo za izgube bonitetnih ocen številnih subjektov na kapitalskem trgu, ki bodo to reševali na način, da bodo selili depozite iz "varnih slovenskih bank" v tuje, ki so bolj "nevarne", a ne povzročajo izgube bonitete in posledično posla. Po naši nestrokovni oceni je teh posrednih učinkov za vsaj še cca. 1 do 2 milijardi EUR, saj bo najmanj toliko depozitov alocirano na prej omenjeni način. Zanimivo pa, da MF le-te ocenjuje na 300 do 500 milijonov EUR, kar ne zdrži resne presoje, ker ne vključuje vseh posrednih negativnih učinkov, ki so lahko tudi pogubni!

Slednje potrjujejo tudi zaključki petkovega sestanka na Banki Slovenije, kjer je predstavljena škoda enega institucionalnega investitorja preko izgube poslov zaradi znižanja ratinga in potrebnega znižanja domačih naložb presegla skupni znesek hibridnih in podrejenih obveznic vseh treh sistemskih poslovnih bank.

Ali bo Vlada RS trajno sanirala slovenske banke in jih poslala v nadzorovano likvidacijo oz. stečaj?

Planirana nacionalizacija posledično pomeni beg depozitarjev in pogreb slovenskega bančnega sistema, česar pa vsi skupaj najmanj želimo. Verjamemo tudi, da na ravni EU nihče nima tovrstnega interesa, zato bo Društvo MDS protestno noto naslovil tudi na šefa evroskupine Jeroena Dijsselboema in ostale relevantne organe, vključno z Evropsko komisijo, na katero se sklicuje minister za finance. Prav tako bo Društvo MDS naslovilo prošnjo, za nujno srečanje s predstavnikom evroskupine, Jeroenim Dijsselboemom.

Poziv ministru za finance

Društvo MDS na tem momentu tudi poziva ministra za finance, Uroša Čufra, da se javno opredeli, koga kot minister v slovenski vladi zastopa, ali so to državljanke in državljani Slovenije ali morda katere druge interese. Minister namreč z lahkotnostjo pove, da je Republika Slovenija pristala na diktat peščice evropskih uradnikov (ki so oblikovali le PRIPOROČILA za države članice) in bo npr. razlastila 902 državljana Republike Slovenije, ki so vložili v obveznico NLB26, ki so jih zavedli, da so povečini razvezovali depozite, prav uslužbenci kjer je minister do prevzema položaja delal! Da bo razlastila olimpijskega zmagovalca, Primoža Kozmusa, ki je verjel obveznici ABVIP in vsem še donedavna laskavim priznanjem s strani Banke Slovenije, da to najboljša Slovenska banka. Da bo razlastila pokojninske družbe in posredno preko njih vse tiste, ki varčujejo za varno starost, zavarovalnice ter druge subjekte finančne industrije ter posameznike – vse to za JAVNO KORIST?!

Spoštovani minister, v kolikor v te izjave verjamete, predlagamo da čimprej podate odstopno izjavo z mesta ministra za finance.

Za ogled TV prispevka novinarja Florjana Zupana iz Dnevnika TV SLO1 ob 19.00 uri, z dne 15.10.2013 kliknite TUKAJ ali na sliko.

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) se že od meseca aprila aktivno vključuje v reševanje problematike imetnikov hibridnih in podrejenih obveznic slovenskih poslovnih bank. To problematiko smo izpostavili že na vseh ključnih nivojih odločanja tako pri Upravah poslovnih bank kot tudi na treh sestankih s predstavniki Banke Slovenije, dveh sestankih z ministrom za finance in tudi na seji Komisije za nadzor javnih financ. V skladu s sklepom te komisije smo pripravili predlog razrešitve navedene problematike ter ga posredovali Banki Slovenije. Žal nas je včeraj negativno presenetil sprejem sprememb ZBAN-1 in vlil dodatno negotovost pred današnjim skupnim sestankom.

Ljubljana, 11. oktober 2013

Investitorji se ne moremo sprijazniti z dejstvom, da bo država z različnimi ukrepi reševala 8 milijard slabih naložb bank (po javnih objavah), za katerimi se pogosto skrivajo znaki kaznivih dejanj, na drugi strani pa ne zna zaščititi 275 mio EUR prihrankov vlagateljev v sistemske banke. Naš predlog razrešitve navedene problematike temelji na izhodišču, da smo se investitorji kljub temu, da nismo imeli pravice upravljati domače banke in zato ne moremo nositi odgovornosti za njihovo slabo poslovanje, pripravljeni prostovoljno prispevati k sanaciji bančnega sistema. Predlagani prispevek presega celo nivoje ponudb v državah, ki so že prejemnice državne pomoči.

Danes, 11.10.2013, smo z namenom proučitve našega predloga imeli tudi sestanek na Banki Slovenije. Sestanek je bil dan po tem, ko je vlada kljub opozorilom Združenja bank Slovenije in nekaterih drugih interesnih združenj o nepopravljivih posledicah sprejela Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu, s katerim želi retroaktivno poseči v pravice imetnikov hibridnih in podrejenih obveznic.