Novice

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je v imenu imetnikov obveznic preko pooblaščene odvetniške pisarne Tamare Kek vložilo POBUDO ZA OCENO USTAVNOSTI 261a., 261b., 261c., 261d., 261e., 261f. v povezavi s 2. in 4. točko prvega odstavka 253.a člena, 1.a točke prvega odstavka 253. člena in tretjega odstavka 253. člena, 253.b, 260.a in 260.b člena, prvega in drugega odstavka 262.a člena, drugega odstavka 262.b člena, 347. in 350a. člena Zakona o bančništvu, ter hkrati predlagalo podalo PREDLOG ZA ZAČASNO ZADRŽANJE teh istih členov ter PREDLOG ZA PREDNOSTNO OBRAVNAVO POBUDE.

Glede na dejstvo, da je danes tudi Državni svet Republike Slovenije soglasno BREZ GLASU PROTI sprejel sklep, da bo tudi sam Državni svet podal Zahtevo za oceno ustavnosti in Predlog za začasno zadržanje, Društvo Mali delničarji Slovenije upa, da bo na jutrišnji seji Ustavno sodišče RS sprejelo odločitev o TAKOJŠNJEM zadržanju spornih členov sprememb Zakona o bančništvu ZBan-1L in s tem preprečilo morebitno nepopravljivo škodo za imetnike teh instrumentov, kakor tudi stopnjevanje nezaupanja komitentov v slovenske banke.

Ljubljana, 11. december 2013

Ali bo Ustavno sodišče Republike Slovenije jutri zadržalo sporne člene?

V Društvu MDS upamo, da bo Ustavno sodišče Republike Slovenije strokovno in skladno s pravnimi standardi, ki veljajo v urejenih demokracijah, ugotovilo, da je retroaktivni poseg v pravice nesorazmeren in predstavlja resno kršitev več členov Ustave ter v bančni sistem vnaša negotovost za vse tri sistemske banke (NLB, NKBM in Abanko Vipa). Menimo, da bi morebitna izvedba razlastitve pomenila začetek konca bančnega sistema v Republiki Sloveniji, saj če vzameš denar tistemu, ki je posodil banki potem, ko so zbežali iz države tuji vlagatelji, se je težko znebiti dvomov v varnost bančnega sistema.

O dogajanju poročajo tudi tuji mediji

O dogajanju v zvezi z bančno zakonodajo poročajo tudi tuji mediji, med katerimi je najnovejše poročanje časnika Reuters. Članek si lahko ogledate na sledeči povezavi tukaj.

Društvo MDS že od aprila 2013 dalje iskalo kompromisne rešitve pri pristojnih

Za ogled TV prispevka novinarja Florijana Zupana TV SLO1 iz oddaje Odmevi TV SLO1 ob 22 uri, z dne 05.12.2013 kliknite TUKAJ ali na sliko. 

Za ogled TV prispevka novinarja TV SLO1 iz oddaje Odmevi TV SLO1 ob 22 uri, z dne 02.12.2013 kliknite TUKAJ ali na sliko. 

Za ogled TV prispevka novinarja Florjana Zupana, TV SLO1 iz oddaje Dnevnik TV SLO1 ob 19.00 uri, z dne 02.12.2013 pritisnite TUKAJ ali na sliko. 

Društvo mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) bo takoj po objavi sporne novele Zakona o bančništvu (ZBAN-1L) na Ustavno sodišče Republike Slovenije vložilo Zahtevo za ustavno presojo in tudi predlog za začasno zadržanje izvajanja spornih retroaktivnih določb glede podrejenih in hibridnih obveznic do pravnomočne odločitve glede Zahteve za ustavno presojo. Pri tem dodajmo, da sporna novela še ni bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije in bo predvidoma objavljena v petek 22. novembra 2013.

Še enkrat vse vlagatelje v podrejene in hibridne obveznice slovenskih bank pozivamo, da se nam brezplačno pridružite in vas bomo o dogajanju obveščali.

Ljubljana, 15.11.2013

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) se ograjuje od pisma VZMD in svetuje na pozorno branje njenega pisanja ter prilog (pogodbe in pooblastila) pred morebitnim podpisom

V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) obžalujemo, da je so poslanci Državnega zbora Republike Slovenije ponovno potrdili protiustavno novelo Zakona o bančništvu (Zban-1L), ki omogoča retroaktivne posege v dolžniško upniška razmerja. S tem je 50 poslancev vladajoče koalicije nase prevzelo breme razlastitve 510.000 državljank in državljanov, ki so neposredno ali posredno preko pokojninskih družb, družb za upravljanje in zavarovalnic, varčevali za svojo prihodnost. S tem se Slovenija uvršča med države, kjer vladavina prava ne velja, saj so posegli neposredno v lastnino oz. privarčevani denar svojih državljanov. Zato bo Društvo MDS, takoj po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (predvidoma že jutri) na Ustavno sodišče Republike Slovenije vložilo Zahtevo za presojo ustavnosti novele Zban-1L in predlagalo, da zadrži izvajanje spornih členov Zban-1L, ki spominjajo na ukrepe, ki so značilni za »totalitarne« in nedemokratične države, kamor Slovenija naj ne bi sodila.

Ljubljana, 14. november 2013

Politika znova prevladala nad stroko. Ali je Slovenija prvi poskusni zajček?

Mario Draghi iz Evropske centralne banke (ECB) je opozoril, naj se s sprejemanjem tako imenovane »striženjske zakonodaje« ne hiti, ter se rajši počaka do pričetka postopka sprejemanja ustrezne evropske direktive v Evropskem parlamentu.

Dr. France Arhar je v imenu Združenja bank Slovenije opozoril, da so lahko tako sprejete spremembe ZBan-1L v nasprotju z zakoni in Ustavo RS, ter povzročijo morebitno nestabilnost in povečajo nezaupanje v domači bančni sistem.

Tudi zakonodajno-pravna komisija DZ RS je ocenila ZBan-1L kot sporen in nesorazmeren glede predlaganih retroaktivnih spremen.

Državljani in državljanke so kaznovani, ker so zaupali v slovenki bančni sistem in pravno državo

Državljani in podjetja so bankam namreč posodili denar, le-te pa denarja sedaj ne bodo vrnile, saj jim to sedaj omogoča sprejeta novela Zban-1. Utemeljitev, da ne gre za pravo retroaktivnost je privlečena za lase, saj Ministrstvo za Finance oziroma njegova najeta pravna svetovalka pravi, da ker obveznice niso zapadle, lahko posežeš za nazaj. Če to prevedemo v jezik, ki ga vsi bolje razumemo, torej državljan hodi v službo in vplačuje 39 let in nekaj mesecev v pokojninsko blagajno in tik pred tem, da se upokoji, država odloči, da pokojnine ne bo, saj mora plačati "zapitek" nekoga tretjega.

Gre za klasično dolžniško upniško razmerje, ki ga noben zakon ne sme povoziti

Tudi prof. dr. Šime Ivanjko meni, da noben zakon ne more poseči v klasično dolžniško-upniško razmerje, ampak se morata stranki o tem dogovoriti in skleniti ustrezni aneks.

Država na plečih državljanov zaščitila svoje depozite in s tem krši tudi načela ZGD-1

Država je s tem ukrepom obšla tudi ZGD-1, ki pravi, da če gre delniška družba v stečaj najprej izgubijo delničarji, nato večinski lastniki te družbe izgubijo depozite, ki se pretvorijo v kapital in šele nato so na vrsti subordiniranci oz. lastniki podrejenih in hibridnih obveznosti. Po Zban-1L so po novem takoj za delničarji na vrsti lastniki podrejenih in hibridnih obveznic.

Koalicija je za vselej uničila instrument obveznic ter vnesla negotovost v slovenski bančni sistem

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je danes, pred jutrišnjim ponovnim odločanjem o noveli ZBan-1L poslalo pismo vsem poslankam in poslancem Državnega zbora Republike Slovenije. V pismu jih je pozvalo k ponovnem tehtnemu premisleku, ter proučitvi vseh relevantnih mnenj, pred ponovnim odločanjem o noveli Zakona o bančništvu (Zban-1L).

V kolikor bo kljub vsem izraženim pomislekom zakon ponovno potrjen, pa bo Društvo MDS s svojimi sodelavci, nemudoma, v imenu imetnikov podrejenih in hibridnih obveznic, vložilo zahtevo za ustavno presojo in tudi predlog za zadržanje izvajanja novele ZBan-1L

Naj poudarimo, da se Društvo MDS s svojimi sodelavci z navedeno problematiko brezplačno spopada že vse od aprila 2013 dalje in že ima pripravljen predlog ustavne pobude in zahteve za začasno zadržanja izvajanja novele Zban-1L in bo le to vložila takoj v petek 15.11.2013, če bodo odločevalci v državnem zboru preslišali vsa strokovna opozorila. Vsi imetniki, ki želijo zaščititi svoje premoženje se lahko brezplačno pridružijo sekcijam vseh treh sistemskih bank v okviru Društva MDS, tako, da pošljejo e-mail s svoji kontaktnimi podatki na info@skupaj.si ali pokličejo na telefone, objavljene na spletni strani Društva MDS.

Ljubljana, 13. november 2013

Pismo poslancem in poslankam državnega zbora!

Prepričani smo, da pripravljalci novele ZBan-1L poslance in poslanke niso dovolj seznanili s vsemi pomisleki tako pravne, kot bančniške stroke, ki so bili izraženi v času priprave zakona.

Vrsta resnih pomislekov je navedena tudi v uradnih mnenjih, ki so jih pisci in drugi zagovorniki novele pridobili že v času njenega nastajanja (npr. mnenje Združenja bank Slovenije) in njene obravnave (Zakonodajno-pravna služba DZ). Ker nismo prepričani, da ste so bili poslanci s temi mnenji seznanjeni, smo le te k dopisu priložili in ključne poudarke v teh mnenjih smo markirali z rumeno.

Če še enkrat povzamemo ključne pomisleke:

Na 3. izredni seji, v torek, 05. 11. 2013, je državni svet obravnaval tudi predlog skupine svetnikov, s prvopodpisanim Jožetom Slivškom, za sprejem odložilnega veta na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu (ZBan-1L), EPA 1513-VI. Ta predlog so po razpravi podprli in tako izglasovali odložilni veto nanj. 

Torek, 05.11.2013

Stališča Ministrstva za finance je državnim svetnikom pojasnjeval finančni minister dr. Uroš Čufer. 

Za ogled razprave v Državnemu zboru Republike Slovenije pritisnite TUKAJ ali na sliko. Razprava se prične na 19 minuti in 20 sekund.

V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) obžalujemo, da je v primeru sprejetja novele Zakona o bančništvu (ZBan-1L) politika prevladala nad stroko. Že gospod Mario Draghi iz Evropske centralne banke (ECB) je opozoril, naj se s sprejemanjem tako imenovane »striženjske zakonodaje« ne hiti ter se rajši počaka do pričetka postopka sprejemanja ustrezne evropske direktive v Evropskem parlamentu. Dr. France Arhar je v imenu Združenja bank Slovenije tudi opozoril, da so lahko tako sprejete spremembe ZBan-1L v nasprotju z zakoni in Ustavo RS, ter povzročijo morebitno nestabilnost in povečajo nezaupanje v domači bančni sistem. Državljani in podjetja smo bankam namreč posodili denar, le-te pa nam denarja sedaj ne morejo vrniti in s sklicevanjem na zakon, ki ga je danes sprejel Državni Zbor RS in pri katerem je tudi zakonodajna pravna komisija DZ RS ocenila spornost in nesorazmernost retroaktivnosti predlaganih sprememb, odpisujejo tisto, kar so nam dolžne banake povrniti. Tudi prof. dr. Šime Ivanjko meni, da noben zakon ne more poseči v klasično dolžniško-upniško razmerje.

Ob sprejemu novele ZBan-1L nam ne preostane nič drugega, kot da Državni svet prosimo, da izglasuje veto in če DZ RS vnovič izglasuje isti zakon s 46 glasovi nam ostane le še ustavna presoja na Ustavnem sodišču in kasneje tudi presoja na pristojnem evropskem sodišču.

Ljubljana, 29. oktober 2013

Za poslušanje oddaje STUDIO OB 17 o odgovornosti članov nadzornih svetov, ki jo je vodila novinarka Simenona Rogelj pritisni TUKAJ ali na sliko. Gostje: Marko Golob, Rajko Stanković, dr. Bojan Dobovšek in Gorazd Podbevšek.

VIR: SPLETNA STRAN DZ RS - SEJA KOMIJSIJE ZA FINANCE IN MONETARNO POLITIKO Z DNE 22.10.2013 – MAGNETOGRAM 

GRADIVA:

- Besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu 10.10.2013 [Vlada Republike Slovenije]

- vloženi amandmaji k predlogu ZBAN-1L k členom 2, 3, 6, 7, 9, 14, 15, 18, 20, 23, 28, 30, 32, 33 in 38 

- Mnenje Zakonodajno pravne sluzbe DZ RS

- Mnenje Evropske centralne banke o Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu 18.10.2013 [Vlada Republike Slovenije] 

- Pismo Društva MDS poslancem DZ RS z dne 22.10.2013

Prehajamo na naslednjo točko dnevnega reda PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITAH ZAKONA O BANČNIŠTVU, nujni postopek. Predlog zakona je Državnemu zboru 10. 10. 2013 predložila Vlada. Kolegij predsednika je na 67. seji, 11. 10. 2013 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. 

K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Zakonodajno-pravne službe in predstavniki Banke Slovenije. Prejeto je dodatno gradivo k predlogu zakona je: mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 15. 10., mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, dne 18. 10. 2013, mnenje Evropske centralne banke o predlogih in spremembah in dopolnitvah zakona o bančništvu dne 18. 10. 2013, pismo Državnemu zboru z mnenjem glede podrejenih obveznic A Banke, g. Julije Patajec Kosmač in g. Džanija Kosmača z dne 18. 10. 2013. Pripombe k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu, Društvo mladih delničarjev Slovenije z dne 22. 10. 2013 in amandmajih štirih poslanskih koalicijskih poslanskih skupin z dne 23. 10. 2013, Pozitivne Slovenije, Poslanske skupine Socialnih demokratov, Poslanske skupine Državljanske liste in Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije k 2., 6., 7., 9., 14., 15., 18., 20., 23., 28., 30., 32., 33. in 38. členu ter amandma Poslanske skupine SDS k 3. členu z dne 23. 10. 2013 s spremembo, ter dopis Slovenskega zavarovalniškega združenja. Rok za vložitev amandmajev teče do zaključka obravnave posameznih členov na seji odbora in pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Dajem najprej besedo predstavniku vlad, gospod, predstavniki vlade, Ministrstvo za finance gospod Mitja Mavko, izvolite. 

MAG. MITJA MAVKO: Lepa hvala za besed in lep pozdrav vsem prisotnim. Kot omenjeno pred vami je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu, za katerega vlada predlaga, da se ga obravnava po nujnem postopku. Predlog zakona o bančništvu, ki je pred vami, predlaga vzpostavitev pravnega okvira za delitev bremen v primeru reševanja bank v težavah med državo na eni strani in na drugi strani določenimi kategorijami upnikov banke. S tem pa bi predlog zakona omogočil tudi nadaljevanje že začetega postopka sanacij slovenskega bančnega sistema. Naj uvodoma poudarim, da je predlog zakona, ki je pred vami nastal v tesnem sodelovanju med vlado, Banko Slovenije, Evropsko centralno banko, katero mnenje ste tudi prejeli v Državni zbor in ki podpira predlog zakona. Bil pa je usklajevan tudi z Evropsko komisijo, konkretno z generalnim direktoratom pristojnim za konkurenco, ki odloča o postopkih državnih pomoči. 

Evropska komisija, ki kot rečeno je pristojna za določanje pravil državnih pomoči v EU je od začetka finančne krize izdala več usmeritev za reševanje bančnega sistema. Pred nami predlog zakona naslavlja predvsem to zadnjo usmeritev, ki je v veljavi od 1. avgusta dalje. In v tem sporočilu Evropska komisija kot pomembno merilo za dopustnost državne pomoči in s tem uporabe javnih sredstev. Pri reševanju posamezne banke določa ustrezno delitev bremen glede zagotavljanja kapitalske ustreznosti med, kot rečeno na eni strani državo, na drugi strani pa obstoječimi lastniki kapitala. Se pravi delničarji bank in pa imetniki podrejenih dolžniških instrumentov. Glede na to, da ima Republika Slovenija v postopku državnih pomoči že dve banki. To sta Nova ljubljanska banka in pa Nova kreditna banka Maribor, vlada pa je že sprejela načelno odločitev, da je za izvedbo ukrepov po zakonu o krepitvi stabilnosti bank primerna tudi A Banka in torej bodo tudi v tej banki izvedeni ukrepi, kot so prenos dela aktive in po potrebi dokapitalizacija v odvisnosti od rezultatov obremenitvenih testov je jasno, da se bodo nova pravila državnih pomoči za banke uporabljala v vseh treh primerih.

Torej, bo morala Republika Slovenija zagotoviti pravno podlago, zakonsko možnost torej, da bi lahko tudi imetniki hibridnih oziroma podrejenih instrumentov lahko prispevali k reševanju bank in to je ključni namen predloga zakona, ki je pred vami.

Dovolite na kratko nekaj bistvenih novosti, ki jih prinaša obravnavani zakon. Najprej gre za uvedbo novega izrednega ukrepa, ki ga lahko uporabi Banka Slovenije za zagotavljanje potrebne kapitalske ustreznosti oziroma solventnosti banke, torej ta ukrep se nanaša na bodisi prenehanje bodisi konverzijo kvalificiranih obveznosti v delnice banke. Pomemben pri tem je vrstni red glede prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti banke, saj se upošteva vrstni red poplačila teh obveznosti v primeru, če bi bil v banki uveden stečaj, najprej izgube nosijo lastniki banke, šele potem v kolikor ta prispevek ne zadošča, so vpoklicani imetniki hibridnih in podrejenih instrumentov, v kolikor tudi to ne zadošča je lahko zagotovljena šele državna pomoč.

Višina prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti se določi v obsegu, ki je potreben, da se banki na podlagi tega ukrepa in z upoštevanjem pogojev in možnosti za izvedbo drugih ukrepov lahko zagotovi potreben kapital za dolgoročno vrnitev na vzdržno poslovanje banke. Pri tem zakon izrecno določa, da mora Banka Slovenije pri uporabi tega izrednega ukrepa zagotoviti, da posamezni upnik zaradi prenehanja ali konverzije ne utrpi večjih izgub, kot bi jih utrpel v primeru stečaja banke. 
Predlog zakona dopolnjuje tudi določbe glede izredne uprave banke, glede načrta reorganizacije banke, ki ga mora pripraviti izredna uprava ter varstva delničarjev oziroma upnikov v primeru uporabe novega izrednega ukrepa. 

Vlada, kot predlagateljica zakona je veliko pozornosti namenila tudi vprašanju retroaktivnosti tega zakona, na to je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Pri tem menimo, da predlagani zakon ne krši prepovedi povratne narave, načela zaupanja v pravo in ustavnega varstva lastninske pravice, saj novi izredni ukrep prestaja test sorazmernosti, ki velja za enega izmed ustavnih testov. 

Glede na povedano in gleda na situacijo in nujnost reševanja slovenskega bančnega sektorja, predvsem pa glede na nujnost razpolaganja z vsemi možnimi instrumenti za zagotovitev stabilnosti bančnega sektorja v Sloveniji, Vlada predlaga da se predlog zakona podpre. 

Zahvaljujemo se Zakonodajno-pravni službi za pripravo mnenja, ki smo ga v čim večji možni meri želeli sanirati s pripravo nabora amandmajev, ki so bili tudi vloženi.
Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa.
Želi predstavnica Zakonodajno-pravne službe besedo? Gospa Valentina Marolt, izvolite.

VALENTINA ANAMARIJA MAROLT: Hvala za besedo.
Torej, kot ste že povedali, smo pripravili pisno mnenje k predlogu zakona, in kot je že državni sekretar povedal, je večina pripomb iz našega mnenja z vloženimi amandmaji štirih poslanskih skupin koalicije upoštevana. Pripombo smo dali tudi glede posega v ustavno varovano pravico do zasebne lastnine, 
in sicer smo v svojem pisnem mnenju izrazili dvom, ali je v okviru strogega testa sorazmernosti izpolnjen tretji pogoj, to je sorazmernost v ožjem smislu, ali je torej ta izredni ukrep v nekem razumnem razmerju z zasledovanim ciljem. Državni sekretar je na to ravnokar odgovoril. V mnenju smo pa opozorili na to še s pravno-sistemskega vidika, da podaljševanje zastaralnih rokov za kazniva dejanja in odškodninsko odgovornost po našem mnenju lahko pomeni poseg v načelo pravne države.

Če bo pa še kaj treba, se bom pa oglasila. Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa.
Ali imamo tu slučajno predstavnika Državnega sveta? Ali želi kdo besedo? (Ne.) Tu imamo tudi predstavnika Banke Slovenije, morda želi besedo? (Ne.) .../Oglašanje v ozadju./... Ni predstavnika, sem ga pozval, če želi besedo, in ga očitno ni. 

Prehajamo na razpravo in odločanje o členih in vloženih amandmajih. 

Ker predloženi zakon vsebuje 41 členov, bo odbor najprej razpravljal o posameznih členih ter razpravljal in odločal o vloženih amandmajih. Zato odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s prvim odstavkom 128. člena poslovnika glasuje o vseh členih predloga zakona skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Če ne, smatram, da smo se tako dogovorili.

Odpiram razpravo o 1. členu, kjer ni vloženega amandmaja. Gospod Vizjak je želel besedo. Izvolite.

MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Hvala lepa, spoštovani predsednik. 
Dovolite mi, da ob 1. členu, ki je pravzaprav uvodni člen oziroma člen, ki ponavadi služi za neko opredelitev do vsebinskih rešitev, izkoristim to priložnost in nekoliko celoviteje pokomentiram te rešitve. 

Nekatere rešitve, kar se tiče podaljšanja zastaralnih rokov in tudi kar se tiče posegov v bančno tajnost, podpiram. Mislim celo, da jih je treba še nadgraditi, zato smo v Slovenski demokratski stranki vložili amandma, da bi še dodatno razširili upravičenje za pridobitev teh podatkov, ki so zdaj označeni za bančno tajnost, vendar o tem kasneje, ko bomo do tja prišli. 

Izrazil bi velik zadržek in nasprotovanje rešitvam, ki posegajo retroaktivno oziroma po moji oceni neustavno za nazaj v nekatera razmerja, ki so zelo vprašljiva. Odpira se možnost, da ta država, kadarkoli se ji bo zahotelo in pod krinko nekih ukrepov Evropske unije, poseže še v marsikatero drugo pravico državljanov. Zakonodajno-pravna služba je tu opozorila v svojem mnenju uvodoma, da je veliko vprašanje, ali je predlagan ukrep, torej tudi možnosti razlastitve imetnikov podrejenih in hibridnih obveznic, sorazmeren s koristjo tega posega. Zakonodajno-pravna služba ocenjuje, da se s tem posega v pravni položaj imetnikov podrejenih dolžniških instrumentov, saj se bistveno spreminja njihova lastninska pravica na podrejenem dolžniškem instrumentu in je zato vprašljivo, ali je predlagan ukrep sorazmeren s koristjo. Jaz na to vprašanje nisem nikoli doslej dobil odgovora.

 In če se navežem na tekst samega zakona, kjer v uvodu predlagatelj argumentira sprejetje zakona po nujnem postopku, predlagatelj, torej Vlada, zapiše sledeče: "S sprejetjem zakona se bodo preprečile težko popravljive posledice za delovanje države, saj uvedba zakonske možnosti za delitev bremen na podrejene upnike, saj je ta delitev nujna," poudarjam, nujna, "da Evropska komisija odobri ukrepe za krepitev stabilnosti bank." Torej, spoštovani, mi imamo tu en pogoje, ki ga moramo narediti, da se nam odobrijo ukrepi za krepitev stabilnosti bank. Torej, mi imamo trojko, spoštovani državni sekretar. Mi moramo spoštovati nekaj, kar nam je postavila Evropska komisije, če hočemo, da nam odobri začrtano sanacijo bančnega sistema. To se pravi, to je njihov izrecen pogoj, če prav razumem. To ste notri zapisali. Prosim vas, sedaj mi pa to dokumentirajte. Jaz v to ne verjamem. Pričakujem najmanj do seje Državnega zbora, ko bomo to obravnavali, da mi priložite dokument iz katerega izhaja, da smo se mi to zavezali narediti in da je to pogoj za to, da bomo sploh lahko z našim davkoplačevalskim denarjem reševali naše banke.

Sedaj mi pa naj eden pove, ali je trojka tam, kjer bi morala biti ali je v Sloveniji? Trojka je tu, če nam postavlja take pogoje. Se pravi, mi nismo več suvereni niti takrat, ko razpolagamo s svojimi sredstvi, kajti mi nismo še v nobenem mehanizmu državne pomoči ali evropske pomoči, da nam bi nekdo neke evre od zunaj dajal pod njihovimi pogoji. Ne, mi dobivamo pogoje zato, da lahko s svojim denarjem delamo oziroma kar lahko delamo. Vi govorite o smernicah in usmeritvah, ki niso še predpis v parlamentarni proceduri na Evropskem svetu in parlamentu je direktiva, ki naj bi tudi določila vrstni red in vlogo podrejenega dolga in upnikov pri tem. Direktiva, vemo, še ni niti v prvem branju. Direktiva tudi predvideva, da bodo to morale držav v svoj nacionalni pravni red vpeljati do leta 2018. In direktiva, kakšna bo na koncu, nihče ne ve. In na to vas tudi mednarodni denarni sklad opozarja, da sicer razume, da vi to že sedaj v pravni red spravljate. Da pa vas s tem tudi razume, da boste morali to revidirati, ko bo direktiva sprejeta, ker bo verjetno še kaj drugega treba notri dati. 

Torej, spoštovani državni sekretar, prva moja velika zadrega pri tem zakonu je ta, da nam Evropska komisija že danes postavlja pogoj in jaz bi rad videl dokument iz katerega je ta pogoj razviden. Zanima me tudi to, kdo je pristal, da je to pogoj, kdo se je pogajal v imenu Republike Slovenije, da so ta pogoj Evropejci zapisali? Kdaj je bilo to izpogajano? To je za mene skrivnost. Jaz tega ne vem. Sprašujem vas še, kateri so drugi pogoji. Jaz sem tu enega naštel, da se nam odobrijo ukrepi za sanacijo bank, torej da spravimo v pravni red tudi vlogo podrejenih upnikov, imetnikov teh podrejenih in hibridnih finančnih inštrumentov oziroma obveznic. Kaj so še drugi pogoji? Verjetno je še kakšen, ni samo ta. Prva stvar....