Novice

Včeraj 01.06.2020 je predsednik Društva MDS Rajko Stanković na Zavarovalnico Triglav, d.d., posredoval nasprotni predlog za izplačilo dividende v višini 2,50 EUR na delnico.

Ljubljana, 02. junij 2020

Društvo MDS predlagalo izplačilo 2,50 EUR dividende s časovnim zamikom

Vir slike: VZMD. Za ogled prispevka pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Društvo MDS kot predlagatelj v svojem imenu in v imenu zastopanih delničarjev, ki so lastniki nekaj čez 425.000 delnic ZVTG, predlagal, da se delničarjem izplača dividenda za leto 2019, ki je tudi opredeljena v sprejeti dividendni politiki. Delničarji razumemo Upravo in NS, ki  zaradi poziva regulatorja AZN, predlagata neizplačilo dividende, a hkrati smo delničarji prepričani, da Uprava in NS vodita posle tako, da je kljub nihanjem na kapitalskem trgu portfelj Zavarovalnice Triglav kapitalsko ustrezen.

Ker je za izplačilo dividende potreben skupščinski sklep le tega predlagamo tako, da ne bo kršil priporočil regulatorja, saj predlagamo, da se dividenda izplača z ustreznim časovnim zamikom, ko ukrep AZN ne bo več veljal in novega ne bo izdal ter bosta Uprava in Nadzorni svet Zavarovalnice Triglav, d.d., sprejela ugotovitveni sklep, da izplačilo predlagane in izglasovane dividende na skupščini 02. junija 2020, na osnovi projekcij kapitalske ustreznosti za prihodnja 3 leta ne ogroža kapitalske ustreznosti družbe, najkasneje na seji nadzornega sveta dne 17.11.2020, kar izhaja iz objavljenega finančnega koledarja Zavarovalnice Triglav.

Društvo MDS je poslalo nasprotni predlog tudi na AZN

Društvo MDS je v izogib morebitnim ukrepom AZN v primeru, da bi bil izglasovan predlagani sklep o delitvi dobička, ki ga predlaga Društvo MDS,  poslalo svoj nasprotni predlog na AZN s prošnjo naj se AZN jasno opredeli danes do skupščine, ki poteka ob 14.00 uri in naj jasno pove ali ta nasprotni predlog Društva MDS kakorkoli krši njihovo priporočilo, saj je predlagan datum izplačila predviden za 27. november 2020. Spomnimo se, da lahko sprejeti sklep skupščine o izplačilu dividend z odredbo zadrži AZN, kot je to v preteklosti že storila v primeru Adriatik Slovenice leta 2012.

V Društvu MDS menimo, da s tako oblikovanim nasprotnim predlogom spoštujemo priporočila AZN, hkrati pa v ničemer ne ogrožamo kapitalske ustreznosti, saj imata zadnjo besedo Uprava in NS ZT, ki se do tega opredelita na osnovi projekcij kapitalske ustreznosti za naslednja 3 leta, na seji NS ZT, ki bo 17.11.2020 po objavljenem finančnem koledarju.  

S tem bi sledili dividendni politiki Zavarovalnice Triglav in če bila kakorkoli kapitalska stabilnost neustrezna, se sklep skupščine ne bi izvedel, saj sta oba pogoja za morebitno izplačilo dividende kumulativno zastavljena in šele, ko s sklepom Uprava in NS ZT potrdita kapitalsko ustreznost, ob hkratni odpravi omejitev AZN, se lahko sklep o izplačilu dividende izvede.

Društvo MDS pred skupščino prejelo negativen odgovor AZN, skupščina je sprejela osnovni predlog, da se dividende zaenkrat ne izplačajo

V Društvu MDS so dobili odgovor AZN, ki na žalost ni »prižgal zelene luči predlogu Društva MDS«, ki je predvideval izplačilo dividende v višini 2,50 EUR z razumnimi odložnimi pogoji.

Ker je AZN zavrnila možnost sprejetja sklepa z odložnim pogojem je skupščina delničarjev sprejala osnovni predlog, da se dividende za leto 2019 žal trenutno ne delijo. V primeru, da bo AZN odločila oktobra 2020 drugače, pa bo potrebno sklicati novo skupščino delničarjev, ki bi odločala o višini in datumu morebitnega izplačila dividend za preteklo leto.

Nasprotni predlog Društva MDS, o katerem se ni glasovalo je glasil:

Predlog sklepa:

»Bilančni dobiček, ki na dan 31. 12. 2019 znaša 60.543.474,97 EUR, se uporabi na naslednji način:

• del bilančnega dobička v višini 56.837.870,00 EUR se uporabi za izplačilo dividend. Dividenda znaša 2,50 EUR bruto na delnico in se izplača 27. novembra 2020 v korist oseb, ki bodo v delniški knjigi vpisane kot imetniki delnic po stanju na dan 26. novembra 2020.
• o uporabi ostalega dela bilančnega dobička v višini 3.705.604,97 EUR se bo odločalo v naslednjih letih.

Sklep stopi v veljavo, če so kumulativno izpolnjeni naslednji odložilni pogoji:

• da z dne 01. oktober 2020 preneha veljavnost poziv Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) glede ne izplačevanja bilančnega dobička in ne prevzemanja nepreklicnih zavez za izplačilo dobička, in do 17.11.2020 ni sprejet drug ukrep AZN, ki bi zavarovalnici prepovedal ali omejeval izplačilo dividend v letu 2020,
• da Uprava in Nadzorni svet družbe do 17.11.2020 s sklepom ugotovita, da iz projekcij kapitalske ustreznosti za prihodnje 3 leta izhaja, da bo Skupina Zavarovalnica Triglav kljub izplačilu dividend iz tega sklepa v srednjeročnem obdobju sposobna ohranjati kapitalsko ustreznost v ciljnem razponu, ki je določen s politiko upravljanja kapitala Skupine Triglav.

V primeru, da se katerikoli prej navedeni odložilni pogoj ne izpolni do vključno 27.11.2020, se šteje, da ostane bilančni dobiček, ki na dan 31.12.2019 znaša 60.543.474,97 EUR, v celoti nerazporejen.«

Na današnji skupščini Istrabenza je bilo prisotnih 3.547.677 delnic z glasovalno pravico, kar predstavlja 68,50 odstotka kapitala družbe oz. vseh delnic z glasovalno pravico.

Portorož 27. maja 2020

Nadzorniki zaključili mandat

Skupščina se seznani, da zaradi izteka šestletnih mandatov z dnem 28. 5. 2020 iztečejo mandati naslednjim članom nadzornega sveta družbe: Gedrih Janku, Katić Desanki, Marinič Milanu, in Tavčar Denis.

Novi nadzorniki izvoljeni z odložnim pogojem

Skupščina je na predlog DUTB, d.d. za člane nadzornega sveta ISTRABENZ, holdinška družba, d.d. – predstavnike delničarjev za 4 letno mandatno obdobje izvola:

• Gregor Dolenc, ki je ekonomist, zaposlen v lastnem podjetju Empirika. Med drugim je član nadzornega sveta Iskra Mehabizmi.
• Andrej Koprivec je ekonomist in revizor, zaposlen v lastnem podjetju. Med drugim je član nadzornega sveta Elektro Gorenjska.
• Klemen Babnik je univerzitetni diplomiran pravnik, ki dela na ministrstvu za infrastrukturo. Med drugim je član nadzornega sveta DRI.

Sklepi so bili sprejeti pod odložnim pogojem, ki se uresniči, če in ko je k odločitvi dano soglasje sodišča v skladu s 151.a členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Sklep je bil sprejet v vsebini, predlagani v nasprotnem predlogu delničarja DUTB d.d., predloženemu pred samo sejo skupščine.

V Društvu Mali delničarji Slovenije (v nadaljevanju Društvo MDS) želimo Ustavno sodišče RS opozoriti na objavo revizijskega poročila »Pravilnost poslovanja Banke Slovenije v letih 2017 in 2018"

V Društvu MDS smo iz povzetka revizijskega poročila »Pravilnost poslovanja Banke Slovenije v letih 2017 in 2018«, ki ga je javno objavilo Računsko sodišče lahko razbrali sledeče:

• Banka Slovenije ne le da ni ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, temveč je standarde in predpise kršila do te mere, da se odpira vprašanje sistematičnega kršenja pravnega reda Republike Slovenije in to celo s kaznivimi dejanji, saj iz javne izjave predsednika Računskega sodišča sledi, da so organom pregona naznanili vsaj dve. 
• iz zadnje ugotovitve povzetka revizijskega poročila (»z evidentiranjem zgradb v Avstriji po ½ ocenjene vrednosti nepremičnine je ravnala v neskladju z Zakonom o Banki Slovenije, Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja in Smernico Evropske centralne banke (EU) 2016/2249 z dne 3. novembra 2016 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (ECB/2016/34)«) je razvidno tudi, da ima Banka Slovenije z zakonitimi in poštenimi vrednotenji kronične težave, ki so se pokazale že pri pregledu vrednotenj pred izračunom potrebne dokapitalizacije bank leta 2013.

Glede na dejstvo, da je Računsko sodišče izdalo tako mnenje, je nujno, da se z njim seznani tudi ustavno sodišče kot najvišja pravna instanca, in s tem dokaže svojo strokovnost  in kredibilnost in ne kot do sedaj, ko smo žal dobili občutek, da ne želi pravno sankcionirati številne nepravilnosti Banke Slovenije. 

Za ogled TV prispevka novinarke Vesne Zadravec iz TV Dnevnika SLO1 ob 19.00, z dne 14. maj 2020 pritisnite na sliko ali TUKAJ.

V Društvu MDS smo prepričani, da bi moral Povzetek revizijskega poročila Ustavno sodišče prepričati, da nemudoma presoja vse napake Banke Slovenije ne pa da se le te »boji« in takoj  začne kritično ocenjevati vsa pretekla in sedanja dejanja Banke Slovenije, ki so predmet presoje US, ne pa da dopušča Banki Slovenije, da ima »dogmatični položaj« in posledično nezmotljivega razlagalca predpisov. 

Predvsem pa je skrajni čas, da Ustavno sodišče preneha »razlagam« in »pojasnilom« Banke Slovenije poklanjati verodostojnost in tehtnost, ki je ravnanja Banke Slovenije ne upravičujejo. 

Če bi namreč ostalo pri sklepu U-I-168/17-19 z dne 20. decembra 2017, s katerim je Ustavno sodišče sledilo predlogu Banke Slovenije in zadržalo izvrševanje določil ZBS-1C o dopustnosti revidiranja njenega poslovanja, potem poročilo, ki ga je Računsko sodišče izdalo, ne bi smelo nastati, ugotovljene hude nepravilnosti in z njimi povezana kazniva dejanja pa bi ostale vsej strokovni in drugi javnosti neodkriti.

V Društvu MDS ob koncu želimo spomniti, da je Ustavno sodišče tudi vrhovna avtoriteta za varstvo človekovih pravic in temeljih svoboščin in želimo, da tako tudi deluje sedaj in v bodoče.

Za ogled celotnega revizijskega poročila kliknite TUKAJ.

Za ogled povzetka revizijskega poročila kliknite TUKAJ.

Za ogled infografike revizijskega poročila kliknite TUKAJ.

Društvo MDS se strinja z navedbami Državnega ki se v izjavi odzival na navedbe Vlade ter vztraja pri zatrjevani protiustavnosti. Zastopa stališče, da je zaradi nedodelanosti in odprtih vprašanj dejansko nemogoče izvrševanje zakona na ustavnoskladen način in da bi bilo treba ZPSIVKOB v celoti razveljaviti.

Ljubljana, 17. april 2020

Izjava Državnega sveta z dne 16. april 2020

Državni svet je vložil zahtevo za presojo ustavnosti Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB) ter predlagal začasno zadržanje izvajanja zakona in prednostno obravnavanje zadeve.

Vlada je nato podala svoje mnenje, Ustavno sodišče pa je Državni svet pozvalo, da se izjavi na podane trditve vlade, ki v svojem mnenju poudarja, da je bila neustavnost ugotovljena zgolj v zvezi s pravico do dostopa do podatkov, dokaznim bremenom in možnostjo kolektivnega uveljavljanja sodnega varstva. V zvezi z zatrjevanimi neskladji z Ustavo je Vlada podala svoje stališče pri naslednjih problemskih sklopih: omejevanje možnosti uveljavljanja pavšalnega nadomestila, omejevanje najvišjega zneska nadomestila, omejevanje najvišjega zneska odškodnine, javna objava podatkov o tožnikih in zbiranje in obdelava osebnih podatkov zaradi dostopa do dokumentov v virtualni podatkovni sobi, pravno sredstvo zoper odločbo Banke Slovenije, izdano v zvezi s pavšalnim nadomestilom, učinkovitost sodnega varstva, vključitev Republike Slovenije kot stranskega intervenienta, nadzor nad izvajanjem tretjega odstavka 23. člena ZPSVIKOB.

V izjavi se Državni svet odziva na navedbe Vlade ter vztraja pri zatrjevani protiustavnosti. Zastopa stališče, da je zaradi nedodelanosti in odprtih vprašanj dejansko nemogoče izvrševanje zakona na ustavnoskladen način in da bi bilo treba ZPSIVKOB v celoti razveljaviti

Državni svet pri tem opozarja, da zakon vlagatelje, ki so v bistveno enakem položaju, obravnava različno, obenem pa druge vlagatelje, ki so (bili) v bistveno različnem položaju, obravnava enako. Izraža razumevanje potrebe, da se upošteva socialni element, vendar ocenjuje, da uporabljeno merilo ni primerno in ne zagotavlja zaščite socialno šibkejše stranke. Nasprotuje takšni razlagi odločbe U-I-295/13, ki bi pomenila uporabo samo posameznih določb insolvenčne zakonodaje (npr. glede javnih objav) in spregledanje ostalih določb (npr. glede vrstnega reda poplačila upnikov). Vztraja pri stališču, da omejitev pavšalnega nadomestila v absolutnem znesku pomeni kršitev načela enakosti iz 14. člena Ustave, saj bodo nekateri procentualno izgubili bistveno več kot drugi, in se zavrača teza Vlade, da gre pri pavšalnem nadomestilu za poravnavo. Opozarja, da glede na naravo obravnavanih podrejenih instrumentov in insolvenčno zakonodajo premoženjsko škodo nekdanjih imetnikov ne more predstavljati denarni znesek, ki je bil namenjen nakupu, niti knjigovodska vrednost kupljenih instrumentov, ampak bi bilo pri ugotavljanju vrednosti terjatve iz izbrisanih podrejenih obveznic treba izhajati iz njihove vrednosti ob zapadlosti.

Opozarja, da je v pravni položaj nekdanjih imetnikov bilo poseženo z izdajo odločb Banke Slovenije leta 2013 in je zato glede odškodninske ali druge odgovornosti v zvezi s temi odločbami, treba uporabiti takrat veljavne predpise. V zvezi z javno objavo podatkov o tožnikih in zahtevku opozarja na vsebino pojma »javni interes« in tega postavlja v odnos s pravico do informacijske zasebnosti ter poudarja, da predpisana ureditev ni sorazmerna z zasledovanim ciljem. V zvezi z zbiranjem in obdelavo podatkov o osebah, ki izpolnjujejo pogoje, da bi dostopale v virtualno podatkovno sobo, opozarja na poseg v informacijsko zasebnost teh oseb, ter na načelo omejitve namena, ki zahteva, da se podatke uporablja samo za namen za katerega so bili zbrani. Pri vprašanju pravnega sredstva zoper odločbo Banke Slovenije o pavšalnem nadomestilu opozarja, da pri izpostavljenem vprašanju ne gre samo za vprašanje, ali bi se podatki, ki bi jih predložil vlagatelj, razlikovali od podatkov, ki bi jih pridobila BS po uradni dolžnosti, ampak tudi za vprašanje možnosti odprave očitnih napak že v postopku pred BS in zadostnosti določbe četrtega odstavka 5. člena ZPSVIKOB za dostop BS do podatkov, ki so davčna skrivnost.

V zvezi z možnostjo predodelitve spisov med sodišči opozarja na določbo 29. člena ZPSVIKOB o obveznem združevanju pravd, ki omejuje možnosti za določitev drugega pristojnega sodišča v zadevah po ZPSVIKOB ter da bi v primeru predodelitve (celotne) združene pravde prišlo do zmanjšanja koncentracije in do (ponovne) razpršitve. Ponovno opozarja na nedorečenost in nejasnost izpodbijanih določb ter spornost z vidika celovitosti pravnega reda RS. Vztraja, da je interes RS za intervencijo v postopku zgolj ekonomski. Ponovno opozarja, da bo BS, skladno z 41. členom ZPSVIKOB imela pristojnost prekrškovnega organa, pri čemer bo odločala o tem, ali je pravna ali fizična oseba, s katero je v sporu storila prekršek, in bo imela možnost izreči visoko denarno globo, kar pomeni kršitev videza nepristranskosti, hkrati pa predstavlja nedopusten pritisk na drugo.

Za ogled TV prispevka novinarja Florjana Zupana iz oddaje Poročila ob 17.00 uri z dne 11. marec 2020 na TV SLO 1 pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Vezano na današnjo odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije o ponovnem zadržanje izvrševanja Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, Društvo Mali delničarji Slovenije predlaga Vladi RS in poslancem ponovni razmislek o morebitni poravnalni shemi ali izvensodni poravnavi za učinkovito reševanje te problematike.

Prav tako pa skupaj s pravnimi zastopniki, ki vodijo postopke za nekdanje imetnike izbrisanih obveznic in delnic NKBM, Abanke Vipa, Banke Celje, NLB, Probanke in Factor Banke izpostavlja naslednja nerešena vprašanja, na katere bo moralo ponovno odgovoriti Ustavno sodišče Republike Slovenije, saj po našem prepričanju ne omogoča učinkovitega sodnega varstva, kar ugotavlja tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki napoveduje, da bo s sedanjo ureditvijo prva pravnomočna odločitev šele 2032 to je čez 12 let torej 18 let po izbrisu iz leta 2013.

Ljubljana, 10. marec 2020

• Odškodninska shema, ki zajema le ozek krog prizadetih, protiustavno razlikuje med bivšimi imetniki kvalificiranih obveznosti. Poleg tega je malo verjetno, da se bo glede na pogoje sploh kdo uvrstil med upravičence do povračila vloženih sredstev. Odškodnina ne more predstavljati socialnega transferja.
• Javna objava osebnih podatkov o tožnikih je v neskladju z varstvom osebnih podatkov po GDPR, saj za takšno objavo ni nobenega razumnega razloga, prevladujočega v javnem interesu. Vsi podatki kdo je imetnik delnic oz. obveznic razen za manjši del obveznic ABVIP (emisija 120 mio EUR od 963 mio EUR), je bila v času pred izbrisom vodena pri KDD registru, zato so sodišču, bankam in Banki Slovenije poznani vsi imetnik razen tistih, ki so imeli obveznice ABVIP, kar pa se bo razkrivalo ob vlaganju tožb, za tiste, ki pa so za fiduciarnim računom, pa se bo glede na dikcijo zakona dejanski lastnik pred postopkom tožbe moral samorazkriti ATVP predno bo lahko začel tožiti.
• Zakon bi moral upoštevati, da je podlaga za odškodninsko varstvo zoper BS ne le 350.a člen ZBan-1, temveč tudi 26. člen Ustave, zato ne bi smel dopustiti ločenega vodenja dveh postopkov zoper Banko Slovenije na podlagi teh dveh pravnih podlag. Poleg tega je zakon retroaktivno posegel v retroaktivno posegel v pravice tistih, ki so že vložili tožbe. Po sprejetem zakonu se bodo namreč vodili dvojni postopki, kar je z vidika imetnikov nesporazmeren in retroaktiven poseg v njihovo pravico do sodnega varstva, z vidika države pa bo prišlo do prekomerne obremenitve sodišč.
• Glede na to, da je večina prizadetih fizičnih oseb, odločanje po določbah, kot veljajo za gospodarske spore, ni ustrezno.
• Glede na število bodočih in sedanjih tožnikov, ocenjujemo, da nobeno sodišče ne razpolaga z zadostnimi resursi za obravnavo vseh tožb, zato bi bilo treba odpraviti izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru in nujno upoštevati tudi pravico do naravnega sodnika in pravico do sojenja v razumnem roku, ki bi jo lahko zasledovali z enakomernejšo obremenitvijo sodišč.
• Poleg tega se ni mogoče zamisliti, da bi postopek, glede na izjemno zahtevno materijo, lahko vodil in obravnaval le sodnih posameznik. Zato bi moral zakon za te postopke predvideti senatno sojenje najmanj 3 sodnikov v posameznem senatu.
• Nujno bi bilo treba Banka Slovenije zavezati, da javno objavi seznam vseh dokumentov, ki so bili pridobljeni, izdelani ali izdani v zvezi z izbrisi. Drugače se prizadetim že v fazi pridobivanja potrebnih informacij krši pravica do popolnega dostopa do podatkov. Poudarjamo, da je BS stranka postopka in da ona ne sme prekrivati osebnih podatkov niti podajati povzetkov lastnih dokumentov, ker to krši načelo enakosti orožij strank v postopku.
• Podatki iz virtualne sobe morajo biti tudi na razpolago za tožbe zoper poslovne banke, ki se opirajo na izbrise.
• Nujno je treba podaljšati rok za vložitev tožbe na 12 mesecev od vzpostavitve virtualne sobe. Kot je mogoče razbrati iz zakona, dostop do podatkov ne bo enostaven in bo verjetno potrebno kar nekaj časa, da bo prizadeti prišel do podatkov. Glede na velik obseg dokumentacije, bo to zahtevalo poglobljeno delo v daljšem časovnem obdobju, sploh glede na časovno oddaljenost izbrisa.
• Ker ZPP ne ureja vodenja več 100 združenih pravd, bi bilo nujno to urediti v tem zakonu.
• Glede na to, da gre v primeru odškodninskega varstva bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti za nadomestno sodno varstvo (ker jim je bil onemogočen upravni spor), bi moral predlagatelj zakona to upoštevati in določiti enako sodno takso kot v upravnem sporu (za vsak tožbeni zahtevek 148,00 EUR). Zakon tudi ne pove, kako bo sodna taksa odmerjena za tiste, ki so že vložili tožbe.
• Banka Slovenije je v skladu z uveljavljeno sodno prakso dolžna plačati tudi zakonite zamudne obresti. Drugačna obravnava glede obresti je v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom in nesorazmerno posega v lastninsko pravico. Tožnik ima že na podlagi odločbe ustavnega sodišča št. U-I-295/13 pravico do popolne odškodnine.
• Zakon ne more določiti, kdo je intervenient v postopku. V skladu z ZPP lahko intervencijo prijavi tisti, ki lahko izkaže pravni interes, da ena stranka zmaga. Če bo hotela Republika Slovenija vstopiti na strani Banke Slovenije, bi morala izkazati pravni interes in sodišče bo ali pa ne bo intervencije dopustilo.

Društvo MDS ponovno predlaga poravnalno shemo oz. izvensodno poravnavo, del v denarju in del v obveznicah

V Društvu MDS še enkrat pozivamo Vlado Republike Slovenije in poslance Državnega zbora, da presekajo ta gordijski vozel in sprejmejo novelo zakona ali pa poseben zakon, ki bo omogočil pravično rešitev v obliki izvensodne poravnave brez nepotrebnih pravnih preigravanj. Zakon ali novela ne sme biti diskriminatorna in mora omogočiti vsem vlagateljem, da z najmanjšimi možni stroški zaključijo to več kot 6 letno agonijo, saj se pravda v bistvu zaradi vseh poznanih zapletov ni niti dobro začela in je že drugič predmet ustavne presoje.

Društvo MDS zato ponovno predlaga, da se razmisli o možnosti, da se za namen izvensodne poravnave del le te izvede s takojšnim nakazilom po sklenjeni poravnavi na TRR upravičenega imetnika do maksimalne vrednosti 20.000,00 EUR, razlika do polne poravnave, pa se izvrši z izdajo obveznice, ki mora kotirati na organiziranem trgu z rokom dospetja največ 10 let.

Menimo, da bi s tako shemo ali poravnavo rešili večino malih vlagateljev že s prvem koraku, hkrati pri tem nebi diskriminirali nikogar, saj bi preostanek dobili bodisi ob dospetju, ali pa prej v kolikor, bi odprodali obveznice na organiziranem trgu. Po našem prepričanju bi taka obveznica bila visoko likvidna, saj so naravni kupci, le te pred dospetjem od tistih, ki ne želijo ali ne morejo čakati, finančne institucije kot so pokojninski skladi, zavarovalnice, banke …

Na današnji izredni skupščini Cinkarne Celje d.d. je skupščina namesto Boruta Jamnika, ki je odstopil s položaja predsednika in člana NS Cinkarne Celje izvolila Maria Gobba z 53,59 % večino, ki je bil skupni kandidat Modre zavarovalnice in Generali skladov. Za ogled TV prispevka novinarke Barbare Štor iz TV Dnevnika ob 19.00 z dne 23.12.2019 si lahko ogledate TU ali s pritiskom na sliko.

dr. Mario Gobbo, magister biokemije, doktoriral pa je iz managmenta na Wharton School Univerzi v Pensilvaniji. Ima več kot 30 letne izkušenj iz področja dela finančnih institucij, farmacevtske industrije, biotehnologije, telekomunikacij, nafte, plina in energijo. Bil je dolgoletni glavni direktor v Natexis Bleichroder, pred tem pa je delal kot partner v azijskih Healthcare skladih. Med drugim je delal tudi kot vodja oddelka za znanosti na International Finance Corporation, delal je v Skupini Svetovne banke, v Lazard Brothers v Londonu, Continental Illinois National Bank, švicarski Bank Corporation International Ltd in drugih uglednih finančnih institucijah. Zaposlen kot neodvisni svetovalec v lastnem podjetju. Trenutno je že drugi mandat tudi nadzornik v Zavarovalnici Triglav.

Za ogled 14. nujne seje Komisije za nadzor javnih financ - 1 del z dne 11.12.2019 pritisnite TUKAJ ali na SLIKO.

Za ogled 14 nujne seje Komisije za nadzor javnih financ - 2 del z dne 11.12.2019 pritisnite TUKAJ ali na SLIKO.

Sprejeti sklepi z dne 11.12.2019:

1. Komisija DZ za nadzor javnih financ (Komisija) poziva Vlado RS, da naloži SDH, da v roku 60 dni pripravi poročilo o uspešnosti, učinkovitosti in gospodarnosti naložbe v družbo Antenna TV SL ter poročilo o ravnanju članov organov nadzora in uprave Telekoma v primeru spora z družbo Antenna Gropu glede družbe Antenna TV SL, in ju posreduje Državnemu zboru.
2. Komisija poziva Vlado RS, da naloži SDH, da v roku 60 dni pripravi odziv in podrobno poročilo na postavljena vprašanja s strani Društva Malih delničarjev Slovenije glede problematike Antenna TV Sl, ki so bila postavljena na skupščini Telekoma Slovenije v primeru sora z družbo Antenna Group glede družbe Antenna TV SL, in ju posreduje državnemu zboru.
3. Komisija poziva Vlado RS, da naloži SDH, da v poročilu iz prejšnjega sklepa navede tudi podatke o odpravninah bivših predsednikov oz. članov uprav družbe Telekom.

Sklic 14. nujne seje Komisije za nadzor javnih financ si lahko ogledate TU, zahtevo poslanske skupine SDS pa si lahko ogledate TU.

Današnja skupščina Istrabenza d.d. ni izglasovala s potrebno 75 % večino sklepa za začetek postopka likvidacije.

Za postopek likvidacije je glasovalo 67 % prisotnih delničarjev, ki so lastniki 2.723.557 delnic ITBG, proti pa je glasovalo 33 % delničarjev, ki so lastniki 1.340.176 delnic ITBG,

V družbi Istrabenz je na današnji dan še 9.355 delničarjev, ki so skupaj lastniki 5.180.000 delnic z oznako ITBG, ki od svoje investicije nimajo žal nič, še več na žalost na organiziranem trgu - Ljubljanski borzi, ni bilo sklenjenega nobenega posla od 19.04.2016 dalje, ko je bil zadnji posel sklenjen vsega za 2,5 centa za 1 delnico. 

Spomnimo v prevzemni vojni med Maksimo Holdingom g. Igorja Bavčarja, ki je ponujal poreko 130 EUR za 1 delnico in Petrolom, ki je ponujal 110,00 EUR na delnico.

Portorož, 26.11.2019

Prevzemna ponudba Intus Investa kaj lahko pričakujejo mali delničarji?

V družbi je še 9.305 malih delničarjev, ki imajo skupaj v lasti 499.878 delnic oz. 9,65 % delež vseh delnic in bi po zadnji borzni ceni za njih dobili pičlih 12,496,96 EUR ali 1,32 EUR povprečno na 1 malega delničarja.

V najboljših časih prevzemne bitke med Bavčarjevo Maksimo holding in Petrolom pa se je cena gibala za paket 499.876 delnic v lasti malih delničarjev med 54.986.580 eur in 64.984.140 EUR, povedano drugače od 5.909 EUR do 6.983 EUR povprečno bi takrat prejel 1 mali delničar.

V kolikor bo morda ponudba Intus Investa, ki je na dan 30.06.2019 lastnica 670.528 delnic ITBG oz. 12,94 % , za prevzem znašala 1 EUR na delnico, bi mali delničarji dobili povprečno 53,72 EUR in ko bi od tega odšteli stroške sprejema prevzemne ponudbe, večini nebi ostalo skoraj nič. V tem primeru bi za nakup celotne družbe morali zagotoviti 4.509.472 EUR

Bolj verjetno je, da bo prevzemna ponudba za delnico bistveno nižja in v tem primeru možnosti, da bi po nižji ceni kdo od 9.305 malih delničarjev sploh prodal, skoraj ni zaradi stroškov povezanih s sprejemom ponudbe oz. prodaje, razen če bi prevzemnik kril tudi te stroške, saj je strošek v zvezi s tem v povprečju med 30 do 50 EUR na 1 transakcijo oz. na 1 malega delničarja.

V Društvu MDS sicer upamo, da bo prevzemna ponudba bistveno višja od 1 EUR za delnico in bi s tem omogočili vsaj večini malih delničarjev možni izhod iz družbe Istrabenz d.d.