Novice

Za poslušanje STUDIA ob 17 na Radio Slo pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Ljubljana, 17.12.2020

Računsko sodišče je v revizijskem poročilu podalo uradno mnenje, da je bila Banka Slovenije pri izreku izrednih ukrepov v bančni sanaciji 2013 in 2014 neuspešna, kot neustrezne pa je izrecno opredelilo tudi uporabljene metode vrednotenja nepremičnin »drive by« in »desk top«, saj niso skladne z MSOV, in še enkrat poudarilo, da bi morali biti pri vrednotenju upoštevani MSRP standardi.

V mnenju na strani 370 v 3. odstavku, Računsko sodišče zapiše, da Banka Slovenije izreka izrednih ukrepov v okviru bančne sanacije v letih 2013 in 2014 ni utemeljila na ustreznih podlagah in je bila pri tem NEUSPEŠNA.

Ljubljana, 10.12.2020

Izvajalci AQR so uporabili neprimerne metode za vrednotenje nepremičnin, Banka Slovenije pa ni  dobila vseh gradiv in izračunov od izvajalcev AQR, da bi kritično preverila primernost, zanesljivost in verodostojnost njihovih rezultatov 

Računsko sodišče ugotavlja, da zbiranje informacij za ocenjevanje nepremičnin po metodah »drive by« in »desk top« ni  omogočalo doseganja kriterijev skladno z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV), ki bi zagotavljala verodostojno ocene vrednosti nepremičnin, primerljive z oceno, ki se jo izdela za vrednotenje finančnih sredstev oziroma izračun pripadajočih oslabitev pri pripravi računovodskega izkaza. Še več – izvajalci niso bili seznanjeni, da bodo njihove cenitve namenjene tudi za izračun oslabitev v procesu izdelave ocene izkaza finančnega položaja bank po stanju na dan 30.09.2013 (vir: 2. odstavek 373 strani).

Za ogled TV prispevka novinarke Vesne Zadravec iz odaje Dnevnik RTV SLO1 ob 19.00 z dne 10.12.2020 pritisnmite na sliko ali TUKAJ.

Banka Slovenije izvajalcev AQR tudi ni pridobila vseh gradiv in izračunov, ki bi ji omogočali izvajanje kontrol nad tem, ali je bil izračun obsega dodatno potrebnih oslabitev izveden skladno z dogovorjeno metodologijo oziroma ali rezultati AQR predstavljajo primerno in zanesljivo podlago za odločanje o izreku izrednih ukrepov (vir: 2. odstavek 373 strani).

Tudi računsko sodišče potrjuje, da bi morali biti upoštevani MSRP in MSOV

V času izbrisov je veljal Zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB) in Uredba o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank, ki sta izrecno določala, da se cenitve za potrebe teh ukrepov izvajajo skladno z MSRP in MSOV.

Slovenija tudi ni bila del enotne bančne unije na dan izbrisov, zato »žuganje z arhivi ECB« nima pravnega temelja. Pri tem bi spomnili, da je ECB v drugih postopkih sanacije res predvidela ad hoc cenitve, da banko v težavah rešiš pred stečajem, vendar je hkrati predpisala, da se, ko je banka stabilizirana, izdelajoo nove cenitve skladne s standardi in seveda povrnejo morebitno neupravičeno korist, ki jo je dobila banka, vsem »porezanim« in s tem oškodovanim imetnikom finančnih instrumentov.

Zakaj je mnenje Računskega sodišča, 7 let po izvedeni bančni sanaciji, v veliki meri počrnjeno?! Ker je eno od osnovnih poslanstev Računskega sodišča skrb za smotrno porabo proračuna in s tem denarja davkoplačevalcev, ga Društvo MDS poziva, da nepočrnjeno kopijo nemudoma izroči Ustavnemu sodišču in Državnemu zboru ter omogoči vpogled tudi vsem pravnim zastopnikom razlaščenih, ki vodijo pravde na sodiščih

Razlaščeni delničarji in obvezničarji saniranih bank tudi po 6 oz. 7 letih ne smejo videti vseh izračunov in pravnih podlag, na katerih je Banka Slovenije utemeljila izredne ukrepe in zahtevale slabitve kreditov in vrednosti nepremičnin. 

Računsko sodišče naj nemudoma izroči nepočrnjeno kopijo Ustavnemu sodišču Republike Slovenije in Državnemu zboru Republike Slovenije

Glede na dejstvo, da Ustavno sodišče presoja o določbah Zakona, ki bi omogočil učinkovito pravno sredstvo za uveljavljanje morebitnih odškodnin za razlaščene imetnike delnic in obveznic je to mnenje Računskega sodišča za presojanje sanacije in popravnih ukrepov bistveno za ustavne sodnike.

Glede na to, da je ukrepe sanacije in zakon o učinkovitem pravnem sredstvu ter napotitev Računskega sodišča v pregled Banke Slovenije potrjeval Državni zbor Republike Slovenije, morajo tudi vsi poslanci dobiti nepočrnjeno kopijo, da si lahko ustvarijo svoje mnenje pred morebitnimi popravki zakonodaje ali drugim načinom rešitve tega problema. Vse našteto je še posebej nujno tudi zato, ker je eno od osnovnih poslanstev Računskega sodišča skrb za smotrno porabo proračuna in s tem denarja davkoplačevalcev.

Zakaj kazenska ovadba zoper bivše vodilne v Banki Slovenije še nima epiloga?

V Društvu MDS nas tudi zanima, kdaj bo Specializirano državno tožilstvo obravnavalo in sprejelo odločitev glede kazenske ovadba NPU. Spomnimo, da je dne 19.12.2018 zoper nekdanje vodilne Banke Slovenije kazensko ovadbo na Specializirano državno tožilstvo podal NPU zaradi kaznivega dejanja Zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po tretjem v zvezi s petim odstavkom 257. člena Kazenskega zakonika-1 in v zvezi z 20. členom Kazenskega zakonika-1.

V tej ovadbi je izrecno opisano in obrazloženo, da je Banka Slovenije vedoma neresnično predstavila dejansko pozitiven kapital NLB za negativnega, da bi s tem omogočila razlastitev podrejenih upnikov NLB.

Računsko sodišče naj nemudoma ustvari varno sobo in objavi popolno poročilo brez prikrivanja

Zaradi enakosti pred zakonom in učinkovitega pravnega varstva pravic razlaščenigh delničarjev in obvezničarjev, naj Računsko sodišče v varno sobo naloži nepočrnjeno poročilo in jasno navodilo na kak način lahko dostopajo razlaščeni imetniki delnic in obveznic ter njihovi pravni zastopniki in s tem omogočijo enakopravni položaj v pravnih postopkih za vse udeležene. 

Društvo MDS še vedno predlaga poravnavo, ki mora biti transparentna in za znane imetnike

Glede na navedbe računskega sodišča, ki izraža dvom v uspešnost izrečenih ukrepov je še enkrat več na mestu pobuda Društva MDS, da pristopi k sklenitvi izvensodne poravnava ali pa se ustanovi poravnalna shema, ki bi končala to 7 letno pravno agonijo. V ta namen se omogoči denarno izplačilo  ali izplačilo v obveznicah, plačnik le tega pa je skladno z veljano zakonodajo v času izbrisov Banka Slovenije ali pa v njenem imenu Republika Slovenija.

Ljubljana, 12.10.2020

Banka Slovenije je imela škarje in platno, ECB ni bil pristojen v času sanacije

Današnjo izjavo guvernerja Banke Slovenije mag. Boštjana Vasleta v Društvu MDS razumemo kot obrambni manever, s katerim želi Banka Slovenije še vedno dokazovati, da je »bančno luknjo« pravilno izračunali, pa čeprav le tega niso izračunali ob predpostavki delujočega podjetja skladno z mednarodnimi računovodskimi standardi (MSRP).

V času izbrisov je veljal Zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB) in Uredba o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank, ki pa sta izrecno določala, da se cenitve za potrebe teh ukrepov izvajajo skladno z MSRP in MSOV.

Slovenija tudi ni bila del enotne bančne unije na dan izbrisov, zato »žuganje z arhivi ECB« nima pravnega temelja. Pri tem bi spomnili, da je ECB v drugih postopkih sanacije res predvideva ad hoc cenitve, da banko v težavah rešiš pred stečajem, in hkrati predvideva, da ko je banka stabilizirana, naredijo nove cenitve skladne s standardi in seveda povrnejo morebitno neupravičeno korist, ki jo je dobila banka vsem »porezanim« imetnikom finančnih instrumentov.

»Neodvisni četvorček pravnih strokovnjakov«, le nov pravni manever in zavlačevanje Banke Slovenije

Predlog Banke Slovenije, da se ustanovi takoimenovani team 3 domačih in 1 tujega (iz Luxemburga) pravnega strokovnjaka, ki naj bi podal mnenje o sanaciji ima veliko pomanjkljivost, ki se ji reče »neodvisnost«, saj naročnik in plačnik v tem primeru Banka Slovenije »poda tezo, ki naj jo pravni strokovnjaki dokažejo«.

Mnenje računskega sodišča o sanaciji tik pred izdajo, ali ga želi morda Banka Slovenije zaustaviti?

V kolikor bi Banka Slovenije imel resen namen »neodvisne revizije« bi počakala da računsko sodišče izda mnenje o sanaciji, ki je v fazi osnutka. A očitno je Banka Slovenije presodila, da »to mnenje računskega sodišča ne bo zelo ugodno za Banko Slovenije«, saj si drugače ne predstavljamo, zakaj bi ponovno Banka Slovenije na Ustavnem sodišče podala ustavno pobudo oz presojo, da US preveri ali je računsko sodišče pristojno za pregled te problematike, tik pred izdajo končnega mnenja Računskega sodišča.

Društvo MDS še vedno predlaga poravnavo, ki mora biti transparentna in za znane imetnike

Pri tem še enkrat poudarimo, da Društvo MDS predlaga, da se sklene izvensodna poravnava ali pa ustanovi poravnalna shema, ki bi končala to 7 letno pravno agonijo. V ta namen se omogoči denarno izplačilo ali izplačilo v obveznicah, plačnik le tega pa je skladno z veljano zakonodajo v času izbrisov Banka Slovenije ali pa v njenem imenu Republika Slovenija.

Poravnavo bi lahko sklenili le znani imetniki

Evropska pravobranilka je zavrnila slovenske argumente na procesu v Luxembourgu, saj naj bi po njene mnenju Slovenija kršila nedotakljivost arhivov ECB in načelo lojalnega sodelovanja Luxembourg.

Spomnimo Republika Slovenija se je znašla v tožbi zaradi hišnih preiskavi in zasega dokumentov v Banki Sloveniji o sanaciji bančnega sistema leta 2013.

Ljubljana, 03. 09. 2020

Za ogled prispevka iz oddaje Odmevi RTV Slovenija 1 ob 22.00 uri, z dne 03.09.2020 pritisnite TUKAJ ali na sliko. 

Glavni očitek pravobranilke Juliane Kokott  je, da Slovenija s preiskavo 6. julija 2016 ni izpolnila obveznosti iz protokola o privilegijih in imunitetah Unije, po katerem so arhivi nedotakljivi. Konkretno navajajo, da so zasegli vso komunikacijo guvernerja BS po elektronski pošti in vso dokumentacijo na guvernerjevi delovni postaji ali na njegovem prenosnem računalniku, ne da bi se pred tem uskladili z ECB ali pridobili odločbo sodišča. Poleg tega Slovenija ni izpolnila svojih obveznosti, ker niti po zasegu ni omogočila ECB opredelitve dokumentov, ki so povezani z izvajanjem nalog evropskega sistema centralnih bank, ter ji ni dala možnosti, da izrazi stališče glede morebitnega oviranja njenega delovanja in neodvisnosti. Utemeljila ni niti, kateri dokumenti so nujni za nacionalni kazenski in predkazenski postopek, niti ni vrnila vseh preostalih dokumentov, ki jih je treba opredeliti kot arhive ECB. 

Društvo MDS ali cenitve želijo »zakleniti« v tesno zaklenjen predal?

V Društvo MDS ponovno opozarjamo, da Slovenija leta 2013 še ni bila del enotnega sistema ECB, če bo stališče pravobranilke sprejeto, bo to razlaščencem onemogočilo dokazovanje, da cenitve bank niso bile ustrezne, saj ne bomo imeli dostopa do podatkov. Današnjo odločitev lahko razumemo tudi, da se pristojni bojijo, da pri sanaciji bank ni bilo vse v redu. Če bi bilo, bi morali imeti interes, da se vse to brez oviranja razjasni, na osnovi listinskih dokazov.

Imuniteta po mnenju Društva MDS ni samoumevna

Sklicevanje na imuniteto zaposlenim v mednarodnih institucijah, pa ima še en moment, ki pravi, da je le ta dodeljena ob predpostavki, da ljudje tam delajo po veljavnih pravilih.

Izjavi odvetnice Tamare Kek in odvetnika Miha Kuniča za Delo dne 03.09.2020

»Upam, da sodišče ne bo upoštevalo mnenja pravobranilke,« pravi odvetnica razlaščenih bančnih vlagateljev Tamara Kek. Meni, da tudi če bi sodišče upoštevalo pravobranilko, to ne bi smelo vplivati na civilne sodne postopke glede razlastitev pri nas. »Lahko pa bi to negativno vplivalo na dostop do podatkov, če bi se BS sklicevala na odločitev evropskega sodišča,« poudarja.

Delničarji družbe Intereuropa, d.d. so se na 34. redni skupščini seznanili s poslovanje skupine Intereuropa v minulem letu 2019. Ob tem so odločali o delitvi bilančnega dobička, ki lani znaša 7,9 milijona EUR, ter o  podelitvi razrešnice Nadzornemu svetu in Upravi družbe. Predsednik Društva MDS je na skupščini zastopal 475.345 delnic oz. 1,83 % prisotnega kapitala na skupščini družbe.

Koper, 27.08.2020

Pošta Slovenije je skupaj s konzorcijem prevzemnikov v letu 2019 zaključila prevzem Intereurope in za 1 delnico plačala 1,45 EUR na delnico in temu je tudi kasneje sledil tečaj delnice IEKG na borzi, ki je leto zaključila pri tečaju 1,43 EUR. Knjigovodska vrednost delnice pa se je v letu 2019 povečala iz 3,09 EUR na 3,18 EUR na dan 31.12.2019. Na skupščini bomo tudi vprašali kakšne načrte ima družba v prihodnje in kakšno dividendno politiko predvideva v prihodnje.

Društvo MDS je še pred skupščino podalo nasprotni predlog za delitev dividend

Statut družbe določa, da so do dividende upravičene tako redne kot prednostne delnice, ki pa imajo še pravico do dodatka v viši 1 centa na delnico. Tako smo v Društvu MDS predlagali dividendo v višini 0,14 EUR na redno delnico in 0,15 EUR na prednostno delnico. V kolikor bi tak predlog sprejet, bo pomenilo, da je dividendni donos 4,4 % glede na knjigovodsko vrednost delnice (3,18 EUR) in skoraj 9,8 % glede na tržno vrednost na ljubljanski borzi (1,43 EUR na dan 31.12.2019). Pri predlogu smo upošteval, da je družba še vedno zadolžena, saj neto finančni dolg/EBITDA še vedno znaša 3,9.  VZMD je svoj napačen predlog, ki ni bil skladen s 3 členom statuta statutom popravili in namesto 0,40 EUR predlagali delitev 0,24 EUR na delnico.

V obrazložitvi predloga uprave in NS je predsedujoči še enkrat povedal, da je bila družba prejemnica državne pomoči zaradi pandemije COVID 19 in prav tako je odložila za plačilo cca 4 mio EUR kreditov za dobo enega leta in bi morebitno izplačilo dividend pomenilo zavezo vračila državne pomoči z obrestmi, kot tudi kršitev zavez iz odloga prej omenjenega posojila.

V razpravi je več delničarjev izrazilo željo, da družba omogoči izstop pod enakimi pogoji kot je bil opravljen nakup večinskega deleža se pravi po 1,45 EUR za delnico, bodisi z iztisom, bodisi preko instituta odkupa v sklad lastnih delnic. Po opravljeni razpravi je po sprejemu proceduralnega predloga skupščina izglasovala z 90 % večino, da se dividenda ne deli, zato je VZMD najavil možnost izpodbijanja tega sklepa.

Uspešno poslovanje Skupine Intereurope in zmanjšanje njene zadolženosti

Skupina Intereuropa je v letu 2019 ustvarila 160,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je enako kot v letu 2018, ko so bili prihodki od prodaje najvišji v zadnjih šestih letih. Denarni tok iz poslovanja (v nadaljevanju: EBITDA) se je povečal za 13 odstotkov in znaša 14,0 milijona evrov. Poslovni izid iz poslovanja znaša 7,5 milijona evrov, čisti poslovni izid pa 4,2 milijona evrov. Bilančni dobiček znaša 7,9 mio EUR. Neto finančni dolg je ob zaključku leta 2019 znašal 54,4 milijona evrov, kar je za 5,8 milijona evrov manj kot ob koncu leta 2018. Navedeno se kaže tudi v izboljšanem kazalniku neto finančni dolg/EBITDA, ki se je v letu 2019 zmanjšal za 19,9 odstotka s 4,9-kratnika na 3,9-kratnik.  Skupina Intereropa je uspešno zaključila refinanciranje dolgov v januarju 2020, k uspešni izvedbi pa je izdatno pripomogla Pošta Slovenije, d. o. o., z izdajo poroštva k posojilu v višini 80 odstotkov zneska posojila.

Na današnji skupščini so delničarji odločali o rednih zadevah, tako so se seznanili s poslovanjem v letu 2019, hkrati pa odločali o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu (NS), seveda pa so tudi  odločali o višini dividende za leto 2019. Prav tako so delničarji odločali o izboru revizorja za poslovno leto 2020 do 2020, o začasnem znižanju prejemkov članom NS za čas trajanja epidemije COVID 19 in še nazadnje so delničarji odločali še o spremembah statuta. Prav tako so se seznanili s stroški in stanjem tožb zoper bivše nadzornike glede na pooblastilo, ki ga je Upravi podelila skupščina leta 2010. Predsednik Društva MDS je zastopalo 1,78 % prisotnega kapitala na skupščini.

Koper, 26.08.2020

Leto 2019 čisti prihodki višji za 1 %, v letu 2019 tudi dodaten strosek 4,8 mio takse za drugi tir, stroški dela višji ker je Luka Koper zaposlila 1/3 novih sodelavcev, ki so prej po večini delali na IPS

Č

Čisti prihodki od prodaje so tako dosegli 229 milijonov evrov in so bili za 1 odstotek oziroma za 2,4 milijona evrov višji kot v letu 2018.

Luka Koper je z marcem 2019 začela plačevati novo takso na pretovor, ki je namenjena izključno izgradnji dodatnega tira do pristanišča, ki pa se jo je v celem letu nabralo za 4,8 milijona evrov,  kar za enak znesek neposredno zmanjšuje rezultat. 

Pri višjih stroških dela pa gre za izpolnitev zaveze, ki jo je Luka Koper dala delničarjem, državi in javnosti, da bo na novo postavila model delovanja pristanišča, ki bo v pretežni meri temeljil na lastnih kadrih. Zaradi tega se je število zaposlenih v lanskem letu povečalo za tretjino.

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) Skupine Luka Koper je tako v letu 2019 znašal 45 milijonov evrov, kar je za 35 odstotkov manj kot v letu 2018, vendar 3 odstotke več od načrtovanega. Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) je znašal 73 milijonov evrov, kar je za 26 odstotkov manj kot leto prej oziroma na ravni načrtovanega.

Čisti poslovni izid Skupine pa je znašal 40 milijonov evrov, kar je za 32 odstotkov manj kot v letu 2018, vendar presega načrt za 5 odstotkov.

Luka Koper v letnem poročilu tudi opozori, da je potrebno ob primerjavi  rezultatov poslovanja leta 2019 in 2018 upoštevati tudi vpliv izrednega dogodka odškodnine za dvigalo v višini 9,3 milijona evrov, prejete v letu 2018, kot posledice nesreče dvigala leto prej.

Posledice COVID 19 z zakasnitvijo – napoved za drugo polovico 2020 previdne

Uprava Luke Koper je v svojem sporočilu za javnost navedla, da se je zaradi COVID 19 zmanjšal pretovor surovin za avto industrijo in posledično jeklarne, upadel pa je tudi pretovor avtomobilov, po drugi strani pa se je povečal pretovor sipkih tovorov.

Uprava tudi pove, da okužbe v Luki Koper v času pandemije ni bilo in upa, da bo tako tudi v nadalje, saj so sprejeli številne ukrepe za zaščito zdravja vseh zaposlenih v teh razmerah in to še vedno budno spremljajo in nadgrajujejo.

Plan dela in investicij za 2020 previden, a vse investicije usmerjene v leto 2026

V tem trenutku je sicer nemogoče oceniti in napovedati vseh dolgoročnih posledic na blagovne tokove in preskrbovalne verige, še zlasti ob ponovnem vzponu rasti okužb. Na drugi strani, pa Uprava Luke Koper vse investicije, ki jih je Luka Koper predvidela v naslednjih petih letih namenja razvoju in povecanju zmogljivosti pristanisca in le to temelji na predpostavki, da bo prvi vlak zapeljal po novem tiru leta 2026, ki bo omogocil podvojitev sedanjih železniških prevozov tovora. Luka Koper v novo krizo zaradi COVID 19 vstopa v veliko boljšem finančnem stanju, kot je bila ob zadnji krizi leta 2008. Kot ena izmed primerjalnih prednosti Luke pa se je izkazala  tudi več namenskost pristanišča, ki omogoča da upad ene blagovne skupine lažje nadomestiti z drugo.

Stroški tožb zoper bivše nadzornike visoki kar 2 mio EUR, Luka Koper izgubila na 1 in 2 stopnji sedaj je v fazi revizije

Uprava je na skupščini razkrila, da je do sedaj za tožbe in pritožbe, ki jih je na Luka Koper vložila proti 8 bivšim članom NS iz časa uprave Roberta Časarja do sedaj porabila za stroške odvetnikov, taks, strokovnih podlag kot so cenitve in mnenja že cca 2 mio EUR. Luka Koper je v pravdi izgubila na prvi in drugi stopnji in je sedaj vložila zahtevo za revizijo, ki je v teku.

Spomnimo, da je Društvo MDS 26. maja 2010 pozval Agencijo za javni nadzor nad revidiranjem kot organ nadzora nad opravljanjem dejavnosti revizijskih družb s sedežem v Republiki Sloveniji, da začne z opravljanjem nadzora nad kakovostjo in zakonitostjo revidiranja revizijske družbe Deloitte & Touch v skladu s pristojnostmi in pooblastili, ki ji pripadajo po Zakonu o revidiranju (v nadaljevanju ZRev-2; Ur.l.RS št. 65/2008), in sicer naj se nadzor nanaša na preverjanje kakovosti dela omenjene revizijske družbe in njenega pooblaščenega revizorja, ki je v preteklih letih opravljal redne revizijske preglede vseh poslov družbe in potrjeval sprejeta letna poročila družbe Luke Koper d.d. Dejstvo, ki vzbuja dvom o pravilnosti, zakonitosti in nepristranskosti opravljenih predmetnih postopkov rednih revizijskih postopkov v družbi Luka Koper d.d. s strani revizijske družbe Deloitte & Touch in njenega pooblaščenega revizorja v predmetni zadevi, je, da Poročilo posebne revizije Luke Koper, d.d. z dne 10.12.2009 in Dopolnitev poročila posebne revizije Luke Koper, d.d. z dne 5.2.2010 vsebujeta ugotovitve o nepravilnostih pri poslovanju družbe Luka Koper d.d. in sklepanju spornih, netransparentnih poslov, ki jih je v imenu družbe Luka Koper d.d. sklepalo prejšnje poslovodstvo te družbe, kar pa pooblaščeni revizorji revizijske družbe Deloitte&Touch niso nikoli zaznali pri preverjanju pravilnosti poslovanja družbe Luka Koper d.d., niti niso morebitnih kakršnihkoli dvomov o zakonitosti in primernosti tovrstnih poslov zajeli v svojih poročilih.

Ker so nadzorniki bili v strokovnem dvomu so upravičeno pričakovali, da jih bo najeti revizor ustrezno informiral pred sprejemom odločitve, po navedbah tedanjih članov NS je revizor vse sinergijske učinke skupaj z nakupom 10 % deleža v slovaškem TTI ovrednotil na 50 mio EUR, NS pa je potem podal soglasje k nakupu za 25 mio EUR za ta 10 % deleža, medtem, ko je kasneje revizor PWC to isto ovrednotil na vsega 11,4 mio EUR, za kar so sedaj deležni tožbe tedanji nadzorniki.

Posledica tega so bile sprejete tudi domnevno škodljive odločitve prejšnjega Nadzornega sveta Luke Koper, saj sta bivša nadzornika g. Bojan Zadel in ga. Olga Franca na skupščini Luke Koper 26. 03. 2010 povedala, da sta  sporno investicijo nakupa 10-odstotnega deleža slovaške družbe TTI podprla v dobri veri, da je vredna najmanj 50,4 mio EUR in jo kupujejo z 50 % diskontom (kot so to zagotovili iz Deloitte & Touch) in ne samo 11. oz. 12. mio EUR, kot je to kasneje ugotovil PWC.

V Društvu MDS smo zato pozvali Upravo naj na osnovi dejstev iz izgubljenih sodb iz katerih izhajajo dejstva, da sodišče zaenkrat odgovornosti bivših nadzornikov ni ugotovilo in sedanjega premoženjskega stanja toženih nadzornikov razmisli ali je pravdanje še vedno smiselno glede na morebitni izplen iz tega, saj ocenjujemo da vsi toženi skupaj nimajo takega premoženja, ki se ga Luka Koper toži v višini 19,3 mio EUR, kar z obrestmi nanese že preko 30 mio EUR.

Skupščina delničarjev je odločala o rednih zadevah, kot so seznanitev z letnim poročilom, podelitev razrešnice Upravi in Nadzornemu svetu (NS) ter zmanjšanju plačil za NS v času epidemije COVID-19. Prav tako bo skupščina odločala o razporeditvi bilančnega dobička za preteklo leto, ki je znašal 820 tisoč EUR ter izvolila novega člana nadzornega sveta družbe. Predstavnika Društva MDS sta zastopala 69-971 delnic oz 9,46 % prisotnega kapitala na skupščini.

Ljubljana, 25. avgust 2020

Doseženi konsolidirani čisti prihodki od prodaje so bili glede na leto 2018 nižji za 1 %.

Nižji prihodki glede na leto 2018 so predvsem posledica odločitve ministrstva za šolstvo, s katero so učenci učna gradiva za drugi razred OŠ prejeli brezplačno in neposredno v šolah, in načrtovanega krčenja direktnih prodajnih poti in zavestne optimizacije obsega poslovanja na teh prodajnih poteh, pri čemer pa smo dodatno zniževali tudi stroške direktnih prodajnih poti in podpornih služb.

Skladno s sprejeto strategijo smo pri poslovanju z družbami na trgih JV Evrope z odprodajo zalog vzdrževali pozitivni denarni tok ter nadaljevali zmanjšanje izpostavljenosti do teh trgov.

Skupina MK je leto 2019 zaključila s konsolidiranim dobičkom iz poslovanja v višini 346.313 EUR ter s čistim dobičkom v višini 127.018 EUR.

S čistim dobičkom so poslovale družbe MK Založba, MK Trgovina, Cankarjeva založba, Grafika Soča, Mozaik knjiga, MK Sarajevo in MK Skopje. V MK Beogradu še naprej znižujemo čisto izgubo, zaradi upada maloprodaje ter nekoliko slabše prodaje novih knjižnih projektov pa še nismo dosegli planiranega pozitivnega poslovanja.

Delež kapitala v strukturi financiranja je konec leta 2019 znašal 50,9 %, kar pomeni, da je temeljna finančna struktura Skupine zdrava in stabilna.

Konec leta 2019 je bilo v 8 družbah Skupine MK 748 zaposlenih, kar je 42 manj kot konec leta 2018 in skladno z načrti.

Bilančni dobiček ostaja nerazporejen

Bilančni dobiček poslovnega leta 2019 v višini 820.712 EUR ostaja nerazporejen, saj je bila družba prejemnica državne pomoči zaradi posledic pandemije COVID 19 in bi morebitno izplačilo pomenilo, da mora to pomoč vračati skupaj z obrestmi.

Prav tako pa sta razrešnico dobila tako Uprava kot Nadzorni svet družbe.

Izvoljen nov član nadzornega sveta

Za člana nadzornega sveta družbe Mladinska knjiga Založba d.d., ki zastopa interese delničarjev je bil na predlog DUTB izvoljen g. Peter Kavčič, za mandatno dobo štirih let, ki prične teči z naslednjim dnem po sprejemu sklepa na skupščini delničarjev.

Na današnji skupščini so delničarji Petrola potrdilo izplačilo skoraj celotnega dobička, ki je lani znašal dobrih 45,36 milijona evrov, za dividende, kar pomeni rekordnih 22 evrov bruto na delnico.

Ljubljana, 23. julija 2020
 

Uprava in nadzorni svet dobila razrešnico

Skupščina je po seznanitvi z lanskimi rezultati podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu za poslovno leto 2019.

Rekordna dividenda 22 EUR bruto na delnico

Delničarji Petrola so se seznanili z bilančnim dobičkom v višini 45,36 milijona evrov ter potrdili predlog uprave in nadzornega sveta, da se za izplačilo dividend nameni rekordna vrednost 22 evrov bruto na delnico.  

Izvoljen nadomestni član po odstopu iz nadzornega sveta

Spomnimo lani je iz nadzornega svet vodenje družbe Petrol d.d. začasno prevzela takratna predsednika NS Petrol Nada Drobne Popovič, ki je po izvolitvi za predsednico Uprave Petrola s polnim mandatom, odstopila iz nadzornega sveta. Namesto nje je skupščina izvolila za nadomestnega člana nadzornega sveta Janeza Pušnika.

Skupščina sprejela sklep o začasnem znižanju prejemkov nadzornega sveta

Prav tako se je skupščina seznanila z začasnim znižanjem prejemkov nadzornega sveta za čas pandemije COVID 19.

Na današnji skupščini delničarjev KS Naložbe d.d. so se delničarji seznanili s poslovanjem v letu 2019, podelili so razrešnico upravi in nadzornemu svetu in se seznanili z bilančno izgubo leta 2019 in načinom pokrivanje le te. Delničarji so tudi sprejeli spremembe statuta in zmanjšanje osnovnega kapitala in možnost odprte dokapitalizacije družbe.

Ljubljana, 16.07.2020

Vzrok za bilančno izgubo slabitev naložbe

Vzrok za tokratno bilančno izgubo je predvsem v slabljenju naložb v delnice elektro distribucijskih podjetij na zahtevo revizorja. Revizor je namreč zahteval, da se vrednosti »uskladijo na tržno vrednost«« pa čeprav te delnice ne kotira na organiziranem trgu. Edini pokazatelj je zelo omejeno trgovanje na platformi »SI ENTER«, saj so država in njeni skladi v vseh 5 elektrodistribucijskih podjetij skoraj 85 % lastnik.  

Sprejete spremembe statuta iz leta 2008

Delničarji so še potrdili uskladitev statuta z določili ZGD-1, saj Statut družbe ni bil spremenjen že od leta 2008 dalje, zaradi nedoseganja ustrezne prisotnosti na skupščini skladno z določili kvalificirane večine za pravne naslednice pidov (več kot 75 % osnovnega kapitala).

Zmanjšanje osnovnega kapitala

Na skupščini je bila tudi obširna razprava namenjena predlogu večinskega delničarja s katerim predlaga znižanje osnovnega kapitala družbe zaradi konverzije dela kapitala v kapitalske rezerve zmanjša iz sedanjih 16.315.848,77 EUR za 12.405.970,77 EUR, tako da po zmanjšanju znaša 3.909.878 EUR. Kot razlog za tak predlog je večinski delničar Kalantia Limited navedel, da je tržna vrednost delnice med 0,8 do 1,1 EUR in je potrebno vrednost delnice prilagoditi tržnemu tečaju, saj le to omogoča pridobitev morebitnega svežega kapitala za nove investicijske priložnost, saj so zaradi posledic COVID 19 na trgu nižje vrednosti raznih naložb in so s tem postale potencialno zanimive za investiranje. 

Letošnja 25. skupščina delničarjev je odločala o rednih zadevah, kot so seznanitev z letnim poročilom, delitev bilančnega dobička, podelitev razrešnice Upravi in Nadzornemu svetu (NS). Poleg tega je skupščina odločala o povečanju osnovnega kapitala brez izdaje novih delnic in o spremembah statuta in sklepu o znižanju prejemkov NS za trajanja krize COVID-10. predsednik Društva MDS Rajko Stanković je na skupščini zastopal 680.616 delnic oz. 3,63 % prisotnega kapitala.

Nova Gorica, 10.07.2020

Poslovanje leta 2019

Matična družba Elektro Primorska  je v letu 2019 dosegla čisti poslovni izid v višini 8,02 milijona EUR, med tem ko je EBIT marža v letu 2019 znašala 9,26 milijonov EUR, v primerjavi z 8,03 milijoni EUR v letu 2018. Družba je 5 milijonov EUR dobička namenila za oblikovanje drugih rezerv iz dobička, ki na 31.12.2019 znašajo 32,08 milijonov EUR in dosegajo 46,55 % osnovnega kapitala.

Prodaja hčerinskega podjetja E3 naj bi bila zaključena konec septembra, spomnimo, družba je za kupca izbrala družbo Petrol, sedaj pa čaka ustrezna regulatorna soglasja, da se posel lahko odvije.

Knjigovodska vrednost delnice Elektro Primorske na dan 31.12.2019

Temu primerno se je zvišala tudi knjigovodska vrednost delnice in sicer na dan 31.12.2019 vrednost delnice znaša 8,46 EUR, med tem ko je preteklo leto znašala 8,18 EUR. 

Dividenda za leto 2019 bo 0,14 EUR bruto na delnici in bo izplačana 06. novembra 2020.

Skupščina je tudi sprejela sklep da se deli ves bilančni dobiček v višini 2.629.745,72 EUR oziroma 0,14 EUR na delnico, delničarjem, ki bodo pri KDD vpisani na dan 05.11.2020, dividenda pa bo izplačana 06.11.2020.

Uprava in nadzorni svet z razrešnico

Skupščina se je seznanila s prejemki uprave in NS ter politiko prejemkov poslovodstva ter podelila razrešnico tako upravi kot nadzornemu svetu.

Agencija za energijo s spremembo akta o omrežnini delničarjem Elektra Primorska vzela skupaj 6 mio EUR v zadnjih dveh letih

Dodajmo še, da je skladno z aktom o omrežnini za leto 2020 priznani reguliran donos na sredstva izračunal na podlagi znižane stopnje donosnosti 4,13 % (do sedaj je bila 5,26 %) in priznane povprečne vrednosti regulirane baze sredstev, kar pomeni, da vlaganja v posodabljanje infrastrukture in izvajanje nacionalne strategije samo iz delniškega kapitala niso ne zadostna ne stroškovno upravičena.

Zato smo  v Društvu MDS opozorili, da mora Republika Slovenija za investicije v omrežje prispeva tudi preko infrastrukturnega in gospodarska ministrstva v okviru razpoložljivih evropskih in drugih spodbud za nove investicije, ne pa samo iz denarnega toka in akumulacije ter zadolževanja elektro distribucijskih podjetij.

V kolikor temu ne bo država namenila dodatnih virov smo predlagali, da Uprava in Nadzorni svet razmislita o predlogu, da se delniške družbe transformira v javno gospodarsko družbo, ob sočasni pošteni rešitvi statusa dosedanjih delničarjev, ki niso iz vrst države in z njo povezanih skladov.

Elektro Primorska z planom investicij v višini 51 mio EUR za obdobje 2019 do 2021, a če bo sprejet NEPN bo moral investirati vsaj 40 mio EUR letno ?!?

Elektro Primorska je lani za gradnjo robustnega in sodobne omrežja za svoje uporabnike smo lani namenili 19,4 milijonov evrov. V letu 2019 pa je od Evropske investicijske banke (EIB) uspešno pridobili posojilo v višini 22 milijonov evrov, po ugodni finančni obrestni meri, a z zavezo, da kazalnik NET DEBT TO EBITDA ne sme preseči 2,5 kratnika.