Novice

Danes je Banka Slovenije predstavila morebitne rešitve problema bančne sanacije. Kot eno izmed možnosti je bila omenjena tudi izvensodna poravnava, ki jo v Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) že od vsega začetka ponujamo kot edino racionalno rešitev. Ob tem bo moral Državni zbor Republike Slovenije (DZ RS) spremeniti zakon, ki je še vedno na ustavnem sodišču in dopustiti možnost poravnave, saj ta sedaj v tem zakonu ni predvidena. Dodatno bi moral DZ RS kot plačnika obveznosti poravnave določiti Republiko Slovenijo namesto Banke Slovenije.

Ljubljana, 05. maj 2021

Za ogled TV prispevka novinarke Vesne Zadravec z dne 05. maj 2021 iz oddaje TV Dnevnik RTV SLO1 ob 19.00 pritisnite na sliko ali TUKAJ.

Preliminarna opredelitev Društva MDS do »Predlogov pravnih rešitev« Banke Slovenije glede bančnih izbrisov:

Po proučitvi »predlogov pravnih rešitev odprtih vprašanj po bančni sanaciji leta 2013« (pri čemer takoj opozarjamo, da je bila sporna sanacija glede »Banke Celje d.d.« izvedena šele konec leta 2014) v splošnem ugotavljamo, da se je potrdilo, da angažiranje pravnih »izvedencev« praviloma privede do več in ne do manj odprtih vprašanj.

Ne glede na navedeno pa pozdravljamo kritično distanco, ki so jo pravni strokovnjaki, angažirani s strani Banke Slovenije, vzpostavili do zakonskih rešitev ZPSVIKOB, ki so jih prejšnje zasedbe Ministrstva za finance oblikovale s ciljem čim daljšega zavlačevanja zadeve in s ciljem zvračanja odgovornosti izključno na Banko Slovenije, čeprav je vseh koristi od neupravičenega izbrisa bila deležna Republika Slovenija in ne Banka Slovenije.

Podpiramo temeljno stališče pravnih strokovnjakov, angažiranih s strani Banke Slovenije, da narava nadomestila za izbrisane delničarje in obvezničarje slovenskih bank ni in ne more biti odškodninska, temveč mora biti kondikcijska, kot je to tudi sledilo tudi iz prvotnega 350.a člena ZBan-1 (ne pa iz poznejšega ZPSVIKOB).

Podpiramo temeljno stališče pravnih strokovnjakov, angažiranih s strani Banke Slovenije, da ZPSVIKOB ne rešuje oz. neustrezno rešuje številna procesna vprašanja glede uveljavljanja zahtevkov razlaščenih imetnikov, še posebej pa, da onemogoča izvensodna prizadevanja za sporazumno in mirno rešitev zadeve.

Glede na navedeno pozivamo Banko Slovenije, da nadaljuje po začrtani poti, s tem da:

1. V nadaljnje iskanje oblike konkretizirane pravne rešitve na temelju danes predstavljenih predlogov poleg obstoječih pravnih strokovnjakov pritegne tudi kvalificirane predstavnike razlaščenih vlagateljev,
2. V nadaljnje oblikovanje vsebine konkretizirane pravne rešitve na temelju danes predstavljenih predlogov poleg obstoječih pravnih strokovnjakov vključi tudi določbe BRRD glede naknadnega dokončnega vrednotenja kreditnih institucij (36. člen BRRD).

V Društvu MDS pozivamo poslance DZ RS in Vlado RS, da tokrat strnejo vrste in pozabijo na politično pripadnost ter po več kot 8 letih neučinkovitega sodnega varstva ponudijo možnost poravnave tistim delničarjem, ki si to želijo, seveda pa odstotek poravnave ne sme biti nižji kot 75-100 % zadnje revidirane knjigovodske vrednosti delnice pred izvedenim izbrisom.

Upamo tudi, da bo morebitna poravnalna shema enostavna in bo omogočala imetniku, da morda neposredno pri svoji banki, kjer ima odprt transakcijski računi, izrazi svojo voljo s podpisom predpisanega obrazca in s tem bi bila izvensodna poravnava sklenjena.

Na današnji skupščini družbe PETROL, d.d., je bilo prisotnega 66,45% kapitala z glasovalno pravico. Skupščine sta se udeležila predsednik Društva MDS Rajko Stanković in izvršni sekretar Društva MDS Grega Tekavec, ki sta zastopala skupaj 1,10 % prisotnega kapitala, oz. 366 delničarjev, ki so lastniki 15.195 delnic v okviru zbiranja pooblastil družbe Petrol d.d.

Ljubljana, 22.04.2021

Skupščina podelila razrešnice in potrdila sklep o delitvi 22 EUR dividende

Skupščina se je sezanila z revidiranil letnim poročilom Družbe Petrol in Skupine Petrol, ter podelila razrešnico Upravi in Nadzornemu svetu. Potrdila je tudi sklep o delitvi dividende v višini 22,00 € bruto na delnico, za kar bo družba namenila skoraj ves bilančni dobiček, ki je konec leta 2020 znašal 45.355.156,00 €. Družba bo izplačala dividende 06. avgusta 2021 in sicer delničarjem, vpisanim pri KDD na dan 05. avgusta 2021.

V okviru razprave se je predsednik Društva MDS sprva zahvalil vsem zaposlenim v skupini Petrol in upravi in NS družbe za dober rezultat v izjemno zahtevnem poslovnem letu 2020. Še posebej je izpostavil napore uprave pri optimiziranju poslovanja in obvladovanja stroškov ter uspeh strokovnih služb v tradingu in risk managementu. Po projekcijah uprave in pa po predstavljenem na webcastu Ljubljanske borze 24. marca so bila pričakovanja čistega poslovnega izida pri 50 mio EUR, dejansko dosežen rezultat za leto 2020 za večinskega lastnika pa skoraj 40% višje, pri 69 mio EUR, kar močno odstopa od pričakovanj uprave. 

Ob tem sicer pozitivnem razvoju dogodkov, pa smo Upravo prosili za obširnejša pojasnila v Letnem poročilu 2020 predstavljenih postavkah drugi prihodki in odhodki. Skupina Petrol je kot trgovec z energenti in pri poslovanju z energenti izpostavljena različnim tveganjem, med bolj izpostavljenimi z valutnim, cenovnim in količinskim tveganjem.

Brez dodatnih pojasnil v Letnem poročilu in ob trenutnih razkritjih, lahko Petrol v delu njegove dejavnosti razumemo tudi kot sklad tveganega kapitala, ki je s trgovanjem (black box) z izvedenimi finančnimi instrumenti v lanskem letu ustvaril visoke prihodke, ki močno presegajo vrednosti iz preteklih let (kljub spremembi računovodskih usmeritev glede pripoznanja učinkov iz IFI). Zato je kot delničar glede na trenutna razkritja izrazil upravičeno zaskrbljenost, da brez pojasnil, kako celovito se upravlja s tveganji, v katerem od prihodnjih kvartalov lahko pričakujemo tudi visoko izgubo.

V Društvu MDS smo proučili odločitev Ustavnega sodišča RS številka Su-I-2/21-24 z dne 01.04.2021 in imamo mešano občutke: veseli smo, da so v presojo sprejeli skoraj vse člene ZPSVIKOB, ki so bili s strani pobudnikov prepoznani za protiustavne (z izjemo 25. člena zakona), razočarani pa smo, da so to storili šele sedaj, skoraj 8 let po prvih izbrisih v letu 2013.

Ljubljana, 12 . april 2021

Tako razlaščenci (delničarji in razlaščeni imetniki obveznic) še vedno nimajo učinkovitega pravnega sredstva, kar Ustavno sodišče RS celo prizna, ko v 8. točki zapiše:

»Vendar so okoliščine tega primera izjemne. Pobudniki so namreč v položaju, ko že dlje časa ne morejo učinkovito uveljaviti sodnega varstva zoper oblastno odločitev o prenehanju njihovih kvalificiranih upravičenj. Pobudniki, in drugi v podobnem položaju, namreč zaradi izbrisa svojih vrednostnih papirjev odškodninsko tožijo Banko Slovenije, vendar ne morejo priti do vsebinske odločitve o zahtevku iz razlogov, za katere niso odgovorni.«

Iz te obrazložitve Ustavnega sodišča (US) izhaja, da je prepoznalo pomen ustavnopravnih stališč, ki so jih pobudniki navedli v pobudi za oceno ustavnosti določb ZPSVIKOB in je pobudnikom priznalo pravni interes. US je v sklepu poudarilo, da je razlog za sprejem pobude v obravnavo, ne glede na to, da po oceni US ureditev ne učinkuje neposredno, dejstvo, da so bivši imetniki kvalificiranih obveznosti bank že dlje časa v pravno negotovem položaju in da gre za problem, ki zadeva večje število naslovnikov in je s tem v širšem javnem interesu. Naj spomnimo, da je bilo z izrekom izrednih ukrepov BS neposredno prizadetih 100.000 bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti, posredno pa celo pol milijona državljanov Republike Slovenije (vlagateljev v pokojninskih družbah, zavarovalnicah).

A pri tem se tudi ne moremo znebiti občutka, da Ustavno sodišče na nek način dela s “figo v žepu”, saj se okoliščine v času od sprejema popravljenega zakona, pa do ponovnega zadržanja izvajanja na zahtevo Banke Slovenije niso tako drastično spremenile, da ne bi že takoj po vložitvi zahtev vsebinsko presojalo o ustavnosti prvega in tretjega odstavka 3. člena, 4., 5., 6., 7. in 9. člena, prvega odstavka 26. člena, 28. člena, prvega in tretjega odstavka 29. člena, 30. in 31. člena, prvega in tretjega odstavka 32. člena, 35., 36., 39., 41., 42. in 45. člena Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.  

Ne razumemo, zakaj se ni že dosedaj odpravilo vseh zakonskih ovir, ki šibkejši stranki (torej razlaščencem in njihovim pravnim zastopnikom) v postopku:

• nemudoma omogoči neoviran vpogled v celotno dokumentacijo, ki je bila podlaga za razlastitev,
• ne dovoljuje soočanja dejstev ali je bil kapital v poslovni banki pozitiven, kot so to trdile poslovne banke ali negative, kot je to zatrdila Banka Slovenija in to na iste presečne datume, kar bi se lahko izkazalo le ob soočenju na sodišču, ki pa so ga snovalci zakona preprečili verjetno z namenom, da nebi nedvoumno ugotovili kdo v tem primeru zavaja,
• zakaj niso že odpravili v zakonu opredeljeno prepovedano obrestovanje odškodnin in morebitna odškodnina je vsako leto v osnovi manjša za inflacijo v teh letih, na drugi strani pa so mnogi, ki so bili izbrisani morali za svoje obveznosti iz tega naslova plačali glavnico plus obresti, pa razumi tako enakost pred zakonom, če jo moreš.
• ne odločajo o stvareh, ki niso povezana s predhodnim vprašanjem, ki so ga na zahtevo BS poslali na sodišču EU.

V Društvu MDS še vedno ne razumemo, zakaj so v zakonu Republiko Slovenijo določili za stranskega intervienenta na strani Banke Slovenije, ki je to neustavnost s svojimi ukrepi povzročila, morebitno ugotovljeno škodo pa želi Banka Slovenije v plačevanje prenesti na Republiko Slovenijo.

Za ogled TV prispevka novinarke Vesne Zadravec iz oddaje TV Dnevnik TV SLO1 ob 19.00 uri, dne 11.03.2021 pritisnite TUKAJ ali na sliko.

ELEN BATISTA ŠTADER (voditeljica) Pred naše kamere je stopil novi predsednik uprave Telekoma Cvetko Sršen. Dolgoletni menedžer na Pošti Slovenije začenja mandat v času, ko se Telekom spoprijema z velikimi težavami, družbi namreč vztrajno padajo prihodki, podjetje pa, če želi ostati konkurenčno, čakajo visoke investicije. Pri delu mu bosta pomagala Mitja Štular in Tomaž Jontes, do konca meseca pa bo v upravo imenovan še finančnik. Ali bo to poslanec Marko Pogačnik Sršen ne razkriva.

VESNA ZADRAVEC (novinarka) Cvetko Sršen prihaja na Telekomu v času, ko se ta spopada s kontinuiranim upadom prihodkov. Prva naloga novega vodstva zato bo.

CVETKO SRŠEN (novi predsednik uprave Telekoma) Da ta upad prihodkov, to krivuljo najprej zaustavimo in jo potem obrnemo navzgor. Core biznis, če temu rečemo pravzaprav ne ponuja več veliko manevrskega in pa prodajnega prostora, vendar pa s strokovnjaki, ki v družbi so, imajo znanje, bo potrebno sproducirati nove storitve.

VESNA ZADRAVEC (novinarka) Na tehničnem področju mu bo pomagal Mitja Štular, na prodaji Tomaž Jontes. Ali bo novi finančnik poslanec SDS-a Marko Pogačnik Sršen ne razkriva.

CVETKO SRŠEN (novi predsednik uprave Telekoma) Ta trenutek nič ne skrivamo, bi pa bilo nekorektno, da bi govoril o imenih.

Za ogled TV prispevka novinarke Vesne Zadravec iz oddaje TV Dnevnik TV Slo1 ob 19.00 ure dne 26.02.2021 pritisnite TUKAJ ali na sliko.

V letu pred parlamentarnimi volitvami bo, kot kaže zelo pestro v državnih podjetjih. Po naših informacijah bodo kmalu kadrovske menjave v Pošti Slovenije in Telekomu. Spremembe se obetajo tudi drugih družbah. Iztekajo se namreč mandati nadzornikov v Luki Koper in nekaterih zavarovalnicah. Vesna Zadravec.

VESNA ZADRAVEC (novinarka) Že prihodnji teden bo, po naših informacijah, Slovenski državni holding sklical skupščino Pošte Slovenije in zamenjal nadzorni svet družbe. Odpoklicu nadzornikov bo sledila menjava uprave. Za zdaj je načrt razrešitev dolgoletnega predsednika uprave Pošte Slovenije Borisa Novaka, če ne bo odstopil sam, saj izpolnjuje pogoje za upokojitev. Za njegovega naslednika se omenja Cvetka Sršena, direktorja poslovne enote Pošte Slovenije v Celju.

Menjavam na pošti bodo sledile kadrovske rošade na državnem Telekomu, ki je tarča vsakokratne vlade. Po imenovanju štirih predstavnikov nadzornega sveta januarja letos, naj bi bil teren vendarle pripravljen za menjavo uprave pod vodstvom Tomaža Seljaka. Za vrh Telekoma se omenjajo Marko Tišma, neizvršni direktor DUTB-ja, sicer blizu stranki SMC, Marko Pogačnik poslanec SDS-a, ter Tomaž Jontes, ki naj bi imel podporo Nove Slovenije. Telekom je pred velikimi izzivi, med njimi nakup frekvenčnih pasov za uvedbo 5G tehnologije. Namesto tega so v ospredju zopet kadrovske menjave.

RAJKO STANKOVIĆ (Društvo Mali delničarji Slovenije) Ob 653 milijonih, ki jih planira letos prihodkov, nekaj čez 210 milijonov EBITDE, 30 milijonov čistega dobička, planira investicije kar v višini 203 milijone, kar je po našem zelo optimistično, tako da, če že razmišljajo, je potrebno razmišljati o članih uprave v Telekomu, ki bodo, bom rekel, pospešili posel.

Gre za absolutno nepotrebni zastoj v postopku, ker je Ustavno sodišče uspelo najti več »evropsko spornih« vprašanj, kot jih je bilo izpostavljenih kadar koli tekom priprav in (kratke) uporabe ZPSVIKOB.

Ljubljana, 30.01.2021

Ob takem pristopu, kjer naj bi bilo »evropsko sporno« praktično vse, se javno sprašujemo, ali ni najbolj »evropsko sporno«, da nosilci javnih pooblastil izvedejo razlastitev brez plačila sleherne, kaj šele ustrezne odškodnine.

Pa naj Ustavno sodišče namesto okolišenja kar neposredno zastavi vprašanje, ali je z evropskim pravom sploh skladen 26. člen Ustave RS, ki določa: »Vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja.«

Kajti stanje, da toliko razlaščenih vlagateljev v slovenske banke ostaja po 7 letih na začetku poti, je zanesljivo v nasprotju s 26. členom Ustave RS, in če takšno stanje izhaja iz zahtev evropskega prava, potem naj pač Republika Slovenija neha s sprenevedanjem in črta 26. člen Ustave RS.

Ali 7 let neustavnosti in kršenja učinkovitega pravnega varstva pravic ½ mio državljanov Republike Slovenije za Ustavno sodišče Republike Slovenije ni dovolj?

V Društvu MDS, kjer zaradi toliko izgubljenih let javno vseskozi pozivamo, da je skrajni čas za REŠITEV, ki ne bo terjala še 5 ali 10 let pravdanj, ob tej priložnosti poudarjamo, da ravno to naše zavzemanje za rešitev BREZ PRAVDANJA najbolj temelji na EVROPSKEM pravu.

Ustavno sodišče je povsem podleglo pristopu Banke Slovenije, ki išče KOFLIKT z evropskim pravom, ne pa REŠITVE po evropskem pravu. V KONFLIKTU z evropskim pravom namreč vidijo REŠITEV za posameznike, ki so si z izbrisi umazali roke. Če bi res iskali REŠITEV po evropskem pravu, bi že – enako kot v Društvu MDS – davno vedeli, da je ta rešitev naslednja:

Zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank (ZRPPB), ki je v slovenski pravni red že davnega leta 2016 prenesel enotni evropski pravni okvir reševanja bank, jasno razlikuje med predhodnim vrednotenjem (66. člen) ter poznejšim vrednotenjem, ki je ločeno od predhodnega vrednotenja (130. člen). Dejstvo torej, da je bilo treba neko vrednotenje opraviti v časovni stiski, ko se je reševalo stabilnost finančnega sistema, torej v evropskem pravnem okviru nikakor ne preprečuje poznejšega ponovnega ovrednotenja.

Edino vprašanje, ki bi zares moralo biti postavljeno, bi se torej glasilo:

»Ali je v skladu z evropskim pravom, če se opravi naknadna neodvisna strokovna ocena glede tega, ali so bili pri uporabi instrumentov za reševanje delničarji in upniki subjekta reševanja obravnavani slabše, kot bi bili, če bi bil zoper subjekt reševanja začet običajen insolvenčni postopek, ter se delničarje in upnike poplača glede na ugotovitve te strokovne ocene?«

Ampak tako vprašanje bi bilo očitno preveč usmerjeno k iskanju rešitve za vse tiste, ki si želijo konflikta in ne rešitve, saj v konfliktu vidijo svojo lastno osebno rešitev.

Žal je med njimi očitno tudi Ustavno sodišče, ki si je z izbrisom ravno tako "pilatovsko umiva roke", ko ni (pravočasno) zadržalo izvajanja sporne novele ZBan-1L, ko je še bilo mogoče vplivati na ustavnost in zakonitost postopka sanacije bank.

Na 32. skupščini delničarjev družbe Telekom Slovenije, d.d., ki je bila sklicana na zahtevo SDH je bilo prisotno 77,74 % osnovnega kapitala, Rajko Stanković predsednik Društva MDS pa je na skupščini zastopal delničarje, ki so skupaj lastniki 64.635 delnic oz. 1,29 % prisotnega kapitala. Skupščina je potekala v dvorani na gospodarskem razstavišču v Ljubljani zaradi zagotavljanja ustreznih pogojev za preprečevanje morebitnih okužb s COVID 19. Skupščina je sprejela spremembe statuta in čistopis statuta družbe. Skupščina je tudi odpoklicala enega člana nadzornega sveta Telekoma Slovenije in imenovala štiri (4) nove člane nadzornega sveta Telekoma Slovenije.

Ljubljana, 21.01.2020

SPREJETE SPREMEMBE STATUTA IN ČISTOPIS STATUTA

Skupščina je najprej odločala o spremembah statuta s katerimi se natančneje določajo pogoji za položaje v upravi ter uvaja »mandatarski sistem«, pri sestavljanju uprave. Natančneje je sedaj v statutu tudi določena sklepčnost nadzornega sveta. Po novem bo devetčlanski nadzorni svet sklepčen, če bo pri sklepanju navzočih vsaj šest članov, od tega štirje predstavniki delničarjev in dva predstavnika delavcev.

Ne glede na to bo lahko nadzorni svet odločal tudi brez predstavnikov delavcev, če ti ne bodo imenovani ali če bo nadzorni svet s posebnim sklepom ugotovil, da so bili predstavniki delavcev pravilno in pravočasno vabljeni na sejo, a se seje niso udeležili.

Prav tako, pa je v statutu zapisan možnost izvedbe virtualnih skupščin na daljavo ter pogoje za to.

Skupščina je po sprejemu sprememb statuta, sprejela tudi čistopisa statuta družbe Telekom Slovenije, d.d.

Čistopis statuta Telekoma Slovenije sprejetega dne 21.01.2021 si lahko ogledate TUKAJ.

ODPOKLIC  IN IMENOVANJE NOVIH ČLANOV NADZORNEGA SVETA

Na predlog SDH je bil Igor Rozman odpoklican z mesta člana nadzornega sveta. Nato pa so bili izvoljeni 4 novi člani nadzornega sveta in sicer:

• Iztok Černoša, ki trenutno opravlja funkcijo direktorja na državnem 2TDK. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva in ima izkušnje z vodenjem investicijskih in infrastrukturnih projektov s področja gradbeništva ter projektov  s področja kohezijskih projektov.
• Aleksander Igličar, ki je predavatelj na Katedri za računovodstvo in revizijo na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in v preteklosti član več revizijskih komisij.
• Marko Kerin, ki je vodja službe za spremljanje in nadzor medsebojnega poslovanja družb skupine Slovenske železnice ter vodja projekta za vzpostavitev nabavnega kontrolinga Slovenskih železnic;
• Radovan Cerjak, ki je odvetnik iz Odvetniške pisarne Radovan Cerjak.

Sprejete sklepe na 32. skupščini Telekoma Slovenije, d.d, si lahko ogledate TUKAJ.

LETOS BO ŠE ENA SKUPŠČINA DELNIČARJEV DRUŽBE TELEKOM SLOVENIJE

Skupščina družbe Petrol, ki je potekala v Cankarjevem domu je imela tri vsebinske točke in sicer je odločala o morebitnem pooblastilu za preverbo potencialnega oškodovanja družbe v preteklosti preko posebnega pooblaščenca, ki naj bi s strokovnjaki gradbene stroke, ocenjevalci vrednosti naložb in podjetij in drugimi ekonomskimi strokovnjaki izračunal potencialno oškodovanje družbe Petrol, sprejemala spremembe statuta in izvolila nove nadzornike. Pet nadzornikov mandate nastopijo aprila 2021, en nadzornik pa nastopi mandat junija 2021.  

Ljubljana, 28.12.2020

BDO pregledal 30 največjih poslov v zadnjih 5 letih

Pri osmih poslih od pregledanih 30 je BDO ugotovila sume potencialnega oškodovanje družbe in zapisala, da naj bi prejšnja Uprava sprejemala določene odločitve brez soglasja nadzornega sveta, mimo pravilnikov in internih aktov, na osnovi pomanjkljivih informacij in brez potrebne skrbnosti. Večkrat naj bi bila zanemarjena ekonomska upravičenost naložb, niso bile narejene ocene donosnosti naložb, sinergij ter tveganj ali pa so bile naložbe popolnoma napačno vrednotene, kupnine, ki so bile plačane, pa naj nebi odražale dejanske vrednosti, izhaja iz revizije. »Vsi ti posli so povezani s precejšnjimi nepravilnostmi, ki po našem mnenju predstavljajo podlago za odškodninsko odgovornost članov uprave,« so zapisali revizorji družbe BDO.

Bivši predsednik uprave vse očitke zavrača

Bivši predsednik uprave Tomaž Berločnik je vse očitke zavrnil in dejal, da so bili člani njegove uprave v preteklem letu tarča neupravičenih medijskih in političnih pritiskov. »Samo poročilo revizorja vsebuje številne napake, tako vsebinske kot tiste, ki izhajajo iz površnosti,« je rekel. Vse poslovne odločitve so sprejemali v okviru zakonskih pooblastil in v dobro družbe ter jih dobro pretehtali, v vse je bil vključen tudi nadzorni svet, ki je podal soglasje in rekel, da gre za pavšalni očitek revizorjev BDO.

Skupščina sprejela nasprotni predlog SDH

Po razpravi je skupščina na nasprotni predlog SDH z 81 % potrdila sklep, da mora Uprava družbe Petrol v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi izvesti vse nadaljnje aktivnosti glede na ugotovitve posebne revizije. To v praksi pomeni, da mora Uprava Petrola sama angažirati potrebne strokovnjake, ki bodo izračunali potencialno oškodovanje in bo nato Uprava do 30. aprila 2021 poročala delničarjem, ti pa se bodo šele nato odločili, kako bodo ukrepali in ali bodo odškodninsko tožili člane nekdanje uprave.

Sprejete so bile spremembe statuta

Skupščina je odločala in potrdila številne spremembe statuta s katerimi je med drugim odpravila morebitne nejasnosti pri razumevanju kdaj in zakaj uprava potrebuje soglasje nadzornega sveta. Določila je tudi načelo 4 oči in sedaj družbo zastopata najmanj dva člana uprave družbe pri vseh poslih.

Izvoljeni so bili tudi novi nadzorniki

Skupščina Petrola je tako v nadzorni svet izvolila poleg Mladena Kaliterne, člana uprave Perspektive, ki je edini, ki ostaja v nadzornem svetu Petrola iz sedanjega mandata. Poleg njega, pa je imenovala še pet novih članov nadzornega sveta in sicer: Aleksandra Zupančiča, vodja kabineta na MOP-u, Branka Bračka člana uprave Unior d.d., članico upravnega odbora DUTB Alenko Urnaut Ropoša, Maria Selecky iz slovaško-češke skupine J&T in direktorja družbe Kuehne & Nagel Boruta Vrviščarja.

Sodišče EU je presodilo, da so ključni dokazni dokumenti, na osnovi katerih je NPU ugotovil, da je Banka Slovenije naklepno neresnično prikazala negativen kapital NLB in s tem neupravičeno razlastila imetnike izbrisanih obveznic, arhivi ECB in zato ne smejo biti nikomur dostopni. Takšno sodbo obžalujemo, ampak to pomeni tudi, da je nemogoče, da bi razlaščenci pridobili/uporabili dokazno dokumentacijo o neutemeljenosti izbrisa, saj je niti naši organi pregona niso smeli dobiti/uporabiti, kljub pravnomočni sodni odredbi.

Ljubljana, 17.12.2020

Za ogled TV prispevka TV Dnevnika 1 ob 19.00 uri pritisnite TUKAJ ali na sliko.

To še dodatno dokazuje, da je aktualni zakon neučinkovito pravno sredstvo, saj razlaščencem nalaga dokazovanje.

Za ogled TV prispevka iz Odmevov TV SLO 1 ob 22.00 uri pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Zato Društvo MDS še naprej meni, da je edina pravična pot poravnava. Ta je zdaj z revizijo računskega sodišča tudi jasno upravičena, saj je RS ugotovilo, da BS ni uspela utemeljiti izbrisa.