Aktualno

Na današnji 25. skupščini delničarjev Cinkarne Celje je bilo prisotno 65,87 % osnovnega kapitala, oz. 515.607 delnic, predsednik Društva MDS Rajko Stanković je zastopal 36.362 delnic oz. 7,05 % prisotnega kapitala na skupščin oz. 4,64 % osnovnega kapitala družbe. Delničarji so se seznanili z letnim poročilom, podelili so razrešnico upravi in nadzornemu svetu, izglasovali 21,00 EUR bruto dividende, za člana nadzornega sveta izvolili Mitjo Svoljška, sprejeli spremembe in dopolnitve statuta družbe, sprejeli spremembe plačil članom NS za njihovo delo, podelili novo pooblastilo upravi za nakup lastnih delnic ter se seznanili, da družba od 1. 1. 2021 dalje letna in medletna računovodska poročila sestavlja v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

Celje, 15.06.2021

Skupna prodaja podjetja je bila v letu 2020 za bila na nivoju leta 2019

Skupni znesek prodaje, oziroma čistih prihodkov od prodaje, je dosegel vrednost 173 milijonov €. V letu 2020 je dosežen poslovni izid iz poslovanja v višini 22,5 milijonov evrov, kar je 12 % manj kot leta 2019. Če ga primerjamo z načrtovanim poslovnim izidom za leto 2020 (17,4 milijona evrov poslovnega izida iz poslovanja) ugotavljamo, da je družba poslovni načrt presegla za 30 %.

Operativno poslovanje je bilo torej objektivno slabše od lanskega, hkrati pa nad ravnjo poslovnega načrta. Na omenjeno preseganje je med drugim vplivala prestavitev remonta v leto 2021, rekordna količinska prodaja v zadnjem kvartalu in podaljšanje proizvodnega obdobja. Poslovni izid iz poslovanja z odpisi oziroma EBITDA je dosegel 32,9 milijonov € in znaša 19 % od dosežene prodaje. V primerjavi z letom poprej je EBITDA nižji za 11 %. Po obračunu vpliva finančnih prihodkov in odhodkov, je v letu 2020 izkazan poslovni izid pred davki v višini 22,5 milijonov €, v letu 2019  je bil dosežen dobiček v višini 25,7 milijonov €. Rezultat pred davki se je glede na preteklo leto zmanjšal za 12 %, načrtovani poslovni izid pred davki pa presega za 29 %.

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja znaša 18,95 milijonov €s tem je za 12 % nižji od realiziranega v letu 2019 in za 34 % višji od načrtovanega (za leto 2020 je družba načrtovala 14,1 milijon evrov čistega dobička). Čisti poslovni izid zajema poslovni izid pred obdavčitvijo, obračunan davek od dohodka v višini 3,4 milijone € (efektivna davčna stopnja tako znaša 15,23 %) in znesek odloženih davkov v višini 131 tisoč €. Znesek odloženih davkov oziroma sprememba stanja odloženih davkov se nanaša v smeri zmanjšanja in odpravo rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade, porabe in odprave okoljskih rezervacij ter na dokončne odpise predhodno prevrednotenih poslovnih terjatev in naložb. Davčne olajšave so sestavljene iz olajšav za investiranje v opremo, za vlaganja v raziskave in razvoj, za zaposlovanje invalidov, za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje ter donacije. 

Uprava predlagala zmerno dividendno politiko in najavila razmišljanje o potencialnih investicijah

Predsednik uprave Aleš Skok je v svojem govoru posredno nakazal, da je ciljna zadolženost Cinkarne Celje do 2 x EBITDA, kar pomeni cca 100 mio EUR, ki bi jih namenili za investicije, a konkretnejši kljub več vprašanjem delničarjev ni bil. Tako smo izvedeli, da v kolikor bi dosegli družbeni dogovor z državo in mestno občino Celje glede okoljskih zavez, bi morda širili proizvodnjo na obstoječi lokaciji. Tako je predsednik uprave povedal, če bi hipotetično povečali proizvodnjo titanovega dioksida na 86.000 ton bi za širitev bila potrebna investicija 40 do 50 mio EUR, v kolikor pa bi to razširili ambiciozneje na 110.000 oz. 120.000 ton pa je obseg investicije ocenjen na cca 150 mio EUR. O potencialnih investicijah v tujini ni bilo govora, spomnimo v preteklosti je bila omenjena možnost gradnje tovarne v Srbiji.

Cinkarna Celje ima 16 mio EUR rezervacij za ekologijo

S tem zneskom po mnenju vodstva Cinkarna Celje lahko izpolni vse sanacijske ukrepe potrebne za spoštovanje ekoloških standardov in zavez. Intenzivno se ukvarjajo s problematiko pomanjkanja tehnološke vode, kot tudi z potrebnimi ukrepi za zmanjšanje prisotnosti fosfatov.  

Delničarji so izglasovali 21 EUR bruto dividende, uprava in NS sta predlagala le 11 EUR

Neposredno po sklicu skupščine je Društvo MDS podalo predlog za delitev 17 EUR dividende, danes na skupščini pa je ta dvig bil z nasprotnim predlogom malega delničarja družbe še izdatnejši na 21,00 EUR dividende. Delničarji so tak sklep podprli kar z 94 % večino saj ima Cinkarna Celje ogromna prostih finančnih sredstev, po oceni delničarja naj bi na dan skupščine bila tega za cca 50 mio EUR, kar pa uprava ni ne potrdila in tudi ne zanikala. Tako izglasovani sklep po mnenju večine delničarjev prav v ničemer ne ogroža likvidnosti in tekočega poslovanja družbe. Delničarji so tudi izglasovali podelitev razrešnice za Upravo in tudi za nadzorni svet.

Knjigovodska vrednost delnice na dan 31. 12. 2020 znaša 215,4 €, vrednost delnice na ljubljanski borzi na dan 30.12.2021 je dosegla vrednost 178,00 EUR, po koncu skupščine pa je narasla vse do 241,00 EUR.

Za ogled prispevka novinarke Ane Bučar iz TV Dnevnika na RTV SLO1 dne 01. junija 2021 ob 19.00 uri pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Banka OTP bo po prevzemu Nove KBM obvladovala okoli 30 odstotkov bančnega trga

Ameriški sklad Apollo se bo iz posla poslovil z velikim zaslužkom

Po pridobitvi dovoljenj regulatorjev bo banka OTP predvidoma v sredini prihodnjega leta začela postopek združevanja mariborskega NKBM-ja z ljubljansko SKB banko, ki

Slovenski bančni sistem se z napovedano prodajo Nove KBM madžarski banki OTP konsolidira. Po pridobitvi dovoljenj regulatorjev bo OTP predvidoma v sredini prihodnjega leta začel postopek združevanja mariborskega NKBM-ja z ljubljansko SKB banko, ki jo je kupila pred poldrugim letom.

S tem bo madžarska skupina postala največji igralec na slovenskem trgu s skoraj 30-odstotnim tržnim deležem. Po navedbah agencije Reuters je posel vreden milijardo evrov.

Ameriški sklad Apollo je leta 2016 za nakup Nove KBM odštel zgolj 250 milijonov evrov. Po hitrih pripojitvah Poštne in nekdanje Raiffesen banke ter zadnjem nakupu Abanke se bo sklad Apollo iz posla poslovil z velikim zaslužkom.

Zaslužil je blizu 700 milijonov, je za TV Slovenija poudaril Peter Glavič iz civilne iniciative Izbrisani mali delničarji NKBM-ja in dodal, da so si samo z dobički krepko pokrili kupnino. Glavič meni, da je bila prodaja Nove KBM povezana s korupcijo, te pa Slovenija ni preprečila: "Ampak je pustila, da je svetovni kapital oropal domačega in nas spremenil iz lastnikov v hlapce."

Brez vsega je ostalo več kot 100.000 malih delničarjev in lastnikov obveznic, luknja je tudi v državni blagajni.

"Gre za več kot milijardo vloženega davkoplačevalskega denarja, v povezavi s tem je država iztržila 300, 400 milijonov, hkrati pa je ostala dolžna obvezničarjem in delničarjem in ima iz tega naslova potencialno obveznost 300, 400 milijonov," opozarja Rajko Stankovič iz Društva malih delničarjev Slovenije.

Delničarji družbe SaveRe, d.d. so se na današnji skupščini seznanili s poslovanje skupine SavaRe v letu 2020, hkrati pa bodo odločali tudi o delitvi bilančnega dobička, podelili razrešnico Upravi in Nadzornemu svetu družbe, ter imenovali tri nove nadzornike družbe za naslednja štiri leta. Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je zastopal 2,24 % na skupščini prisotnega kapitala.

Ljubljana, 25.05.2021

Poslovanje nad načrtovanim

Zavarovalna skupina Sava je v letu 2020 ustvarila 674,9 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar predstavlja 15,5-odstotno rast. Čisti dobiček je znašal 56,4 milijona evrov in je za 12,3 odstotka višji od predhodnega leta ter je presegel načrtovanega. Donosnost lastniškega kapitala je dosegla 13,3 odstotka in za 1,3-odstotne točke presega ciljno donosnost iz strategije 2020–2022. K večji dobičkonosnosti je pripomogel tudi prevzem družbe Vita, pri katerem je skupina ustvarila prihodek enkratne narave zaradi pozitivne razlike med pošteno vrednostjo pridobljenih neto sredstev in nakupno vrednostjo.

Knjigovodska vrednost delnice POSR je 19,4 % višja in znaša 29,70 EUR, na borzi od začetka leta kar 36 % višje

Knjigovodska vrednost delnice je na dan 31.12.2020 znašala 29,70 EUR in je zrasla za 19,6 % glede na zadnji dan leta 2019. Delnica je na organiziranem trgu dosegla tečaj 25,00 EUR na dan 24.05.2021, kar je 36 % višje od zaključnega tečaja 18,50 EUR na zadnji trgovalni dan leta 2020 in še raste, rast so spodbudili tudi objavljeni Rezultati za obdobje januar-marec 2021 in podatek, da čisti dobiček dosega 23,5 milijona evrov, kar je 44,3 % načrtovanega za leto 2021.

Zavarovalna skupina Sava v letu 2020 ponovno dobila potrditev bonitetne ocene »A« s stabilnimi obeti iz obeh bonitetnih agencij, kar daje našemu poslovanju dodatno verodostojnost na mednarodnih pozavarovalnih trgih.

Delničarjem dividenda v višini 0,85 EUR bruto

Skupščina je sprejela predlog nadzornega sveta in uprava, da se delničarjem družbe izplača dividenda v višini 0,85 eura bruto na delnico, kar ob upoštevanju števila lastnih delnic znaša 13.173.041,60 EUR eura oziroma 23,4  odstotkov čistega poslovnega izida skupine za leto 2020, ki bo izplačana 10.06.2021, delničarjem vpisane v delniško knjigo na dan 09.06.2021. O nasprotnem predlogu, da se za dividende nameni 1,30 EUR se ni glasovalo.

Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je predlagal, da Uprava in Nadzorni svet SaveRE po odpravi omejitev glede izplačevanja dobička s strani Agencije za zavarovalni nadzor razmislita, da na začetku leta 2022 izplačata akontacijo dividende za leto 2021 ob izpolnjevanju kriterijev solventnosti in finančne stabilnosti.

Izvoljeni novi člani nadzornega sveta Save Re

Delničarji so za nove člane nadzornega sveta izvolili: 

• g. Keith William Morris, ki je bil že prejšnji mandat v NS Save RE in je po izobrazbi diplomirani ekonomist (B. Sc, Management Sciences) s specializacijo v financah in trženju. Večji del svoje poklicne poti je deloval v finančnem sektorju. Od leta 1989 do upokojitve je bil na vodstvenih položajih, predvsem v zavarovalništvu in večjih skupinah, kot so Eagle Star Group, American International Group (AIG), Allianz Group in RBS Insurance (Direct Line Group). 
• g. dr. Matej Gomboši, ki je dr. znanosti s odročja računalništva in informatike in zaposlen od  leta 2016  na Finančni upravi Republike Slovenije kot vodja službe za razvoj in vzdrževanje informacijskih sistemov. 
• g. Klemen Babnik, univerzitetnega diplomiranega pravnika, ki je od marca 2020 zaposlen na Ministrstvu za infrastrukturo RS 

Predstavitev članov NS si lahko preberete TUKAJ.

Letošnja 46. skupščina delničarjev je odločala o rednih zadevah kot so seznanitev z letnim poročilom, delitev bilančnega dobička, podelitev razrešnice Upravi in Nadzornemu svetu (NS), spremembah statuta družbe in izvolila petih novih članov NS Zavarovalnice Triglav. Pooblaščenca Društva MDS, Rajko Stanković – predsednik in Grega Tekavec – izvršni sekretar sta na skupščini zastopal 4,26 % na skupščini prisotnega kapitala oz. imela pooblastilo za glasovanje iz naslova 774.728 delnic Zavarovalnice Triglav.

Ljubljana, 25. maj 2021

Uspešno poslovanje v 2020

Skupina Triglav je v 2020 dosegla 90,9 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo (indeks 90 glede na 2019, enako v nadaljevanju) in 73,7 milijona evrov čistega dobička (indeks 88) ter povečala obseg poslovanja (4-odstotna rast premije na 1.234 milijonov evrov in 5-odstotno povečanje obsega premoženja strank v vzajemnih skladih in v individualnem upravljanju na 1.156 milijonov evrov). Triglav s svojimi enajstimi zavarovalnicami zaseda vodilno mesto v regiji Adria in je eden vodilnih slovenskih upravljalcev premoženja na trgu vzajemnih skladov.

Finančna stabilnost

Skupina je ostala ustrezno kapitalizirana in likvidna, kar potrjujeta tudi ponovno prejeti visoki bonitetni oceni »A« s strani bonitetnih agencij S&P Global Ratings in AM Best. Oceni imata stabilno srednjeročno napoved. Profil tveganj skupine se ni pomembno spremenil, kapitalska ustreznost pa se je z vrednostjo 240 odstotkov ob koncu leta 2020 nahajala v ciljnem razponu skladno s politiko upravljanja kapitala skupine.

Delničarjev 1,7 EUR bruto dividenda

Na skupščini je bil sprejet z 89,88 % večino predlog Uprave in Nadzornega sveta zavarovalnice, da se za plačilo dividende nameni 1,70 evrov bruto na delnico (skupna vrednost 38.649.751,60 evrov) oziroma 53% odstotkov konsolidiranega čistega dobička za leto 2020, kar je skladno z dividendno politiko in priporočili AZN. Dividenda bo izplačana 10.06.2021, delničarjem vpisane v delniško knjigo na dan 09.06.2021. O nasprotnem predlogu za delitev 3,5 EUR dividende se žal ni glasovalo.

Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je predlagal, da Uprava in NS svet po odpravi omejitev glede izplačevanja dobička s strani Agencije za zavarovalni nadzor razmislita, da na začetku leta 2022 izplačata akontacijo dividende za leto 2021 ob izpolnjevanju kriterijev solventnosti in finančne stabilnosti.

Društvo Mali delničarji Slovenije (v nadaljevanju Društvo MDS), je danes na družbo Telekom Slovenije naslovil nasprotni predlog za višjo dividendo in sicer 5,00 EUR bruto na delnico, namesto 4,00 EUR, ki sta jih predlagala uprava in nadzorni svet. Direktor družbe IPKO na Kosovu lani kljub 11 % slabšemu poslovnemu rezultatu, kar z 238.000 EUR bruto plače. Ta plača je najvišja v Skupini Telekom Slovenije in kar 20 % višja od plače  predsednika Uprave Telekoma Slovenije.

Ljubljana, 20. maj 2021

Predlog Društva MDS dividenda 5,00 EUR in izplačilo 13. julija 2021

Delničar Društvo MDS predlaga skupščini Telekoma Slovenije, d.d., da sprejme naslednji sklep:

“4.1. Bilančni dobiček, ki za leto 2020 znaša 34.981.050,48 EUR, se uporabi za:

a. izplačilo dividend v višini 32.527.390,00 EUR oz. 5,00 EUR bruto na posamezno delnico,

b. preostali del v višini 2.453.660,48 EUR se prenese v naslednje leto.

Dividende se 13. 7. 2021 izplačajo imetnikom delnic oziroma drugim upravičencem, ki so na presečni dan 12. 7. 2021 vpisani v delniško knjigo kot imetniki delnic oziroma kot drugi upravičenci s pravico do dividend.

4.2. Skupščina podeljuje razrešnico članom uprave za poslovno leto 2020.

4.3. Skupščina podeljuje razrešnico članom nadzornega sveta za poslovno leto 2020.”

Telekom Slovenije v zadnjih dveh letih ustavil prodajo družbe IPKO in TS Medie, direktor IPKA z najvišjo plačo v Skupini Telekom Slovenije

Za tak predlog se je Društvo MDS odločilo, ker meni, da likvidnost družba to dopušča, kar dokazuje tudi več ustavitev prodaj podjetij v letošnjem in lanskem letu.

Družba Telekom Slovenije d.d.  je lani in letos ustavila naslednje prodajne postopke:

• maja 2021 je ustavila prodajo družbe TS Media, kjer je kupec po poročanjih medijev neuardno ponujal 5 mio EUR kupnine in to kljub dejstvu, da Telekom Slovenije, d.d., s posojilom v višini 1,8 mio EUR financira redno delovanje tega medija,
• novembra 2020 je bila ustavljena prodaja družbe IPKO na Kosovem, kjer bi lahko po pisanju kosovskih medijev za kupnino dobili minimalno med 152 mio EUR do 155 mio EUR. Družba pa je lani poslovala slabše za 11 % kot leta 2019 in so skupni prihodki znašali 26,4 mio EUR. A očitno ta padec prihodkov ni nikogar zmotil pri določitvi plače direktorja IPKA g. Robert Erzin-a, ki je lani prejel najvišjo plačo v Skupini Telekom Slovenije in to po dveh pogodbah skupaj kar 238.190,00 EUR bruto in je za skoraj 20 % presegel bruto plačo predsednika Uprave Telekom Slovenije v letu 2020.
• Telekom Slovenije je oktobra 2020 prodala tudi PLANET TV za 5 mio EUR in odpisala dolgove in dana posojila. Delničarji smo pod črto s plačilom izgubljene arbitraže v Švici in z njimi povezanimi stroški ter preteklimi “uspešnimi” vlaganji v to družbo izgubili od ustanovitve do prodaje med 70.  mio EUR in 80 mio EUR, za tako “uspešno poslovanje tega medijskega projekta”, pa seveda do danes ni nihče odgovarjal, kaj šele, da bi povrnil povzročeno škodo družba in delničarjem. 

Z izplačilom dodatnih 6,5 mio EUR za dividende se iz zgoraj navedenih razlogov likvidnost podjetja ne bo poslabšala, se pa bo okrepilo zaupanje v delnico družbe na ljubljanski borzi.

Delničar Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je danes neposredno po sklicu 25. skupščine družbe delničarjev Cinkarne Celje, d.d., ki bo potekala dne 15.06.2021 ob 14.00 uri v prostorih večnamenskega objekta na sedežu družbe Kidričeva ul. 26, Celje poslal družbi nasprotni predlog za delitev dividend v višini, ki je enaka lanski dividend in sicer 17,00 EUR na delnico.

Ljubljana, 12.05.2021

Družba in nadzorni svet Cinkarne Celje sta v sklicu predlagala delitev le 11,00 EUR na delnico, čeprav iz letnega poročila za leto 2020 in danes objavljenega četrtletnega poročila družbe za januar 2021 do marec 2021 Cinkarna Celje d.d. izhaja, da družba posluje stabilno in nad planom in bo do konca leta plan tudi presežen, hkrati pa ima družba na dan 31.03.2021 presežek denarnih sredstev, ki znašajo 41,8 milijonov € in so v primerjavi s stanjem konec leta 2020 višja za 11 %.

Tako Društvo MDS predlaga, da se bilančni dobiček v višini 16.522.136 EUR uporabi za naslednje namene:

• del bilančnega dobička v znesku 13.312.768,00 EUR se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 17,00 EUR na delnico,
• preostali del bilančnega dobička v znesku 3.209.368,00 EUR se prenese v poslovno leto 2022, kot preneseni dobiček. Družba bo izplačala dividende 24. 6. 2021, in sicer delničarjem, vpisanim pri KDD na dan 23. 6. 2021.«

Z izplačilom predlagane dividende, ki je enaka lanski bi se še okrepilo zaupanje v družbo in njene delnice, hkrati pa 20 % bilančnega dobička še vedno prenese v leto 2022.

Danes je Banka Slovenije predstavila morebitne rešitve problema bančne sanacije. Kot eno izmed možnosti je bila omenjena tudi izvensodna poravnava, ki jo v Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) že od vsega začetka ponujamo kot edino racionalno rešitev. Ob tem bo moral Državni zbor Republike Slovenije (DZ RS) spremeniti zakon, ki je še vedno na ustavnem sodišču in dopustiti možnost poravnave, saj ta sedaj v tem zakonu ni predvidena. Dodatno bi moral DZ RS kot plačnika obveznosti poravnave določiti Republiko Slovenijo namesto Banke Slovenije.

Ljubljana, 05. maj 2021

Za ogled TV prispevka novinarke Vesne Zadravec z dne 05. maj 2021 iz oddaje TV Dnevnik RTV SLO1 ob 19.00 pritisnite na sliko ali TUKAJ.

Preliminarna opredelitev Društva MDS do »Predlogov pravnih rešitev« Banke Slovenije glede bančnih izbrisov:

Po proučitvi »predlogov pravnih rešitev odprtih vprašanj po bančni sanaciji leta 2013« (pri čemer takoj opozarjamo, da je bila sporna sanacija glede »Banke Celje d.d.« izvedena šele konec leta 2014) v splošnem ugotavljamo, da se je potrdilo, da angažiranje pravnih »izvedencev« praviloma privede do več in ne do manj odprtih vprašanj.

Ne glede na navedeno pa pozdravljamo kritično distanco, ki so jo pravni strokovnjaki, angažirani s strani Banke Slovenije, vzpostavili do zakonskih rešitev ZPSVIKOB, ki so jih prejšnje zasedbe Ministrstva za finance oblikovale s ciljem čim daljšega zavlačevanja zadeve in s ciljem zvračanja odgovornosti izključno na Banko Slovenije, čeprav je vseh koristi od neupravičenega izbrisa bila deležna Republika Slovenija in ne Banka Slovenije.

Podpiramo temeljno stališče pravnih strokovnjakov, angažiranih s strani Banke Slovenije, da narava nadomestila za izbrisane delničarje in obvezničarje slovenskih bank ni in ne more biti odškodninska, temveč mora biti kondikcijska, kot je to tudi sledilo tudi iz prvotnega 350.a člena ZBan-1 (ne pa iz poznejšega ZPSVIKOB).

Podpiramo temeljno stališče pravnih strokovnjakov, angažiranih s strani Banke Slovenije, da ZPSVIKOB ne rešuje oz. neustrezno rešuje številna procesna vprašanja glede uveljavljanja zahtevkov razlaščenih imetnikov, še posebej pa, da onemogoča izvensodna prizadevanja za sporazumno in mirno rešitev zadeve.

Glede na navedeno pozivamo Banko Slovenije, da nadaljuje po začrtani poti, s tem da:

1. V nadaljnje iskanje oblike konkretizirane pravne rešitve na temelju danes predstavljenih predlogov poleg obstoječih pravnih strokovnjakov pritegne tudi kvalificirane predstavnike razlaščenih vlagateljev,
2. V nadaljnje oblikovanje vsebine konkretizirane pravne rešitve na temelju danes predstavljenih predlogov poleg obstoječih pravnih strokovnjakov vključi tudi določbe BRRD glede naknadnega dokončnega vrednotenja kreditnih institucij (36. člen BRRD).

V Društvu MDS pozivamo poslance DZ RS in Vlado RS, da tokrat strnejo vrste in pozabijo na politično pripadnost ter po več kot 8 letih neučinkovitega sodnega varstva ponudijo možnost poravnave tistim delničarjem, ki si to želijo, seveda pa odstotek poravnave ne sme biti nižji kot 75-100 % zadnje revidirane knjigovodske vrednosti delnice pred izvedenim izbrisom.

Upamo tudi, da bo morebitna poravnalna shema enostavna in bo omogočala imetniku, da morda neposredno pri svoji banki, kjer ima odprt transakcijski računi, izrazi svojo voljo s podpisom predpisanega obrazca in s tem bi bila izvensodna poravnava sklenjena.

Na današnji skupščini družbe PETROL, d.d., je bilo prisotnega 66,45% kapitala z glasovalno pravico. Skupščine sta se udeležila predsednik Društva MDS Rajko Stanković in izvršni sekretar Društva MDS Grega Tekavec, ki sta zastopala skupaj 1,10 % prisotnega kapitala, oz. 366 delničarjev, ki so lastniki 15.195 delnic v okviru zbiranja pooblastil družbe Petrol d.d.

Ljubljana, 22.04.2021

Skupščina podelila razrešnice in potrdila sklep o delitvi 22 EUR dividende

Skupščina se je sezanila z revidiranil letnim poročilom Družbe Petrol in Skupine Petrol, ter podelila razrešnico Upravi in Nadzornemu svetu. Potrdila je tudi sklep o delitvi dividende v višini 22,00 € bruto na delnico, za kar bo družba namenila skoraj ves bilančni dobiček, ki je konec leta 2020 znašal 45.355.156,00 €. Družba bo izplačala dividende 06. avgusta 2021 in sicer delničarjem, vpisanim pri KDD na dan 05. avgusta 2021.

V okviru razprave se je predsednik Društva MDS sprva zahvalil vsem zaposlenim v skupini Petrol in upravi in NS družbe za dober rezultat v izjemno zahtevnem poslovnem letu 2020. Še posebej je izpostavil napore uprave pri optimiziranju poslovanja in obvladovanja stroškov ter uspeh strokovnih služb v tradingu in risk managementu. Po projekcijah uprave in pa po predstavljenem na webcastu Ljubljanske borze 24. marca so bila pričakovanja čistega poslovnega izida pri 50 mio EUR, dejansko dosežen rezultat za leto 2020 za večinskega lastnika pa skoraj 40% višje, pri 69 mio EUR, kar močno odstopa od pričakovanj uprave. 

Ob tem sicer pozitivnem razvoju dogodkov, pa smo Upravo prosili za obširnejša pojasnila v Letnem poročilu 2020 predstavljenih postavkah drugi prihodki in odhodki. Skupina Petrol je kot trgovec z energenti in pri poslovanju z energenti izpostavljena različnim tveganjem, med bolj izpostavljenimi z valutnim, cenovnim in količinskim tveganjem.

Brez dodatnih pojasnil v Letnem poročilu in ob trenutnih razkritjih, lahko Petrol v delu njegove dejavnosti razumemo tudi kot sklad tveganega kapitala, ki je s trgovanjem (black box) z izvedenimi finančnimi instrumenti v lanskem letu ustvaril visoke prihodke, ki močno presegajo vrednosti iz preteklih let (kljub spremembi računovodskih usmeritev glede pripoznanja učinkov iz IFI). Zato je kot delničar glede na trenutna razkritja izrazil upravičeno zaskrbljenost, da brez pojasnil, kako celovito se upravlja s tveganji, v katerem od prihodnjih kvartalov lahko pričakujemo tudi visoko izgubo.

V Društvu MDS smo proučili odločitev Ustavnega sodišča RS številka Su-I-2/21-24 z dne 01.04.2021 in imamo mešano občutke: veseli smo, da so v presojo sprejeli skoraj vse člene ZPSVIKOB, ki so bili s strani pobudnikov prepoznani za protiustavne (z izjemo 25. člena zakona), razočarani pa smo, da so to storili šele sedaj, skoraj 8 let po prvih izbrisih v letu 2013.

Ljubljana, 12 . april 2021

Tako razlaščenci (delničarji in razlaščeni imetniki obveznic) še vedno nimajo učinkovitega pravnega sredstva, kar Ustavno sodišče RS celo prizna, ko v 8. točki zapiše:

»Vendar so okoliščine tega primera izjemne. Pobudniki so namreč v položaju, ko že dlje časa ne morejo učinkovito uveljaviti sodnega varstva zoper oblastno odločitev o prenehanju njihovih kvalificiranih upravičenj. Pobudniki, in drugi v podobnem položaju, namreč zaradi izbrisa svojih vrednostnih papirjev odškodninsko tožijo Banko Slovenije, vendar ne morejo priti do vsebinske odločitve o zahtevku iz razlogov, za katere niso odgovorni.«

Iz te obrazložitve Ustavnega sodišča (US) izhaja, da je prepoznalo pomen ustavnopravnih stališč, ki so jih pobudniki navedli v pobudi za oceno ustavnosti določb ZPSVIKOB in je pobudnikom priznalo pravni interes. US je v sklepu poudarilo, da je razlog za sprejem pobude v obravnavo, ne glede na to, da po oceni US ureditev ne učinkuje neposredno, dejstvo, da so bivši imetniki kvalificiranih obveznosti bank že dlje časa v pravno negotovem položaju in da gre za problem, ki zadeva večje število naslovnikov in je s tem v širšem javnem interesu. Naj spomnimo, da je bilo z izrekom izrednih ukrepov BS neposredno prizadetih 100.000 bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti, posredno pa celo pol milijona državljanov Republike Slovenije (vlagateljev v pokojninskih družbah, zavarovalnicah).

A pri tem se tudi ne moremo znebiti občutka, da Ustavno sodišče na nek način dela s “figo v žepu”, saj se okoliščine v času od sprejema popravljenega zakona, pa do ponovnega zadržanja izvajanja na zahtevo Banke Slovenije niso tako drastično spremenile, da ne bi že takoj po vložitvi zahtev vsebinsko presojalo o ustavnosti prvega in tretjega odstavka 3. člena, 4., 5., 6., 7. in 9. člena, prvega odstavka 26. člena, 28. člena, prvega in tretjega odstavka 29. člena, 30. in 31. člena, prvega in tretjega odstavka 32. člena, 35., 36., 39., 41., 42. in 45. člena Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.  

Ne razumemo, zakaj se ni že dosedaj odpravilo vseh zakonskih ovir, ki šibkejši stranki (torej razlaščencem in njihovim pravnim zastopnikom) v postopku:

• nemudoma omogoči neoviran vpogled v celotno dokumentacijo, ki je bila podlaga za razlastitev,
• ne dovoljuje soočanja dejstev ali je bil kapital v poslovni banki pozitiven, kot so to trdile poslovne banke ali negative, kot je to zatrdila Banka Slovenija in to na iste presečne datume, kar bi se lahko izkazalo le ob soočenju na sodišču, ki pa so ga snovalci zakona preprečili verjetno z namenom, da nebi nedvoumno ugotovili kdo v tem primeru zavaja,
• zakaj niso že odpravili v zakonu opredeljeno prepovedano obrestovanje odškodnin in morebitna odškodnina je vsako leto v osnovi manjša za inflacijo v teh letih, na drugi strani pa so mnogi, ki so bili izbrisani morali za svoje obveznosti iz tega naslova plačali glavnico plus obresti, pa razumi tako enakost pred zakonom, če jo moreš.
• ne odločajo o stvareh, ki niso povezana s predhodnim vprašanjem, ki so ga na zahtevo BS poslali na sodišču EU.

V Društvu MDS še vedno ne razumemo, zakaj so v zakonu Republiko Slovenijo določili za stranskega intervienenta na strani Banke Slovenije, ki je to neustavnost s svojimi ukrepi povzročila, morebitno ugotovljeno škodo pa želi Banka Slovenije v plačevanje prenesti na Republiko Slovenijo.

Za ogled TV prispevka novinarke Vesne Zadravec iz oddaje TV Dnevnik TV SLO1 ob 19.00 uri, dne 11.03.2021 pritisnite TUKAJ ali na sliko.

ELEN BATISTA ŠTADER (voditeljica) Pred naše kamere je stopil novi predsednik uprave Telekoma Cvetko Sršen. Dolgoletni menedžer na Pošti Slovenije začenja mandat v času, ko se Telekom spoprijema z velikimi težavami, družbi namreč vztrajno padajo prihodki, podjetje pa, če želi ostati konkurenčno, čakajo visoke investicije. Pri delu mu bosta pomagala Mitja Štular in Tomaž Jontes, do konca meseca pa bo v upravo imenovan še finančnik. Ali bo to poslanec Marko Pogačnik Sršen ne razkriva.

VESNA ZADRAVEC (novinarka) Cvetko Sršen prihaja na Telekomu v času, ko se ta spopada s kontinuiranim upadom prihodkov. Prva naloga novega vodstva zato bo.

CVETKO SRŠEN (novi predsednik uprave Telekoma) Da ta upad prihodkov, to krivuljo najprej zaustavimo in jo potem obrnemo navzgor. Core biznis, če temu rečemo pravzaprav ne ponuja več veliko manevrskega in pa prodajnega prostora, vendar pa s strokovnjaki, ki v družbi so, imajo znanje, bo potrebno sproducirati nove storitve.

VESNA ZADRAVEC (novinarka) Na tehničnem področju mu bo pomagal Mitja Štular, na prodaji Tomaž Jontes. Ali bo novi finančnik poslanec SDS-a Marko Pogačnik Sršen ne razkriva.

CVETKO SRŠEN (novi predsednik uprave Telekoma) Ta trenutek nič ne skrivamo, bi pa bilo nekorektno, da bi govoril o imenih.