Zvon Ena Holding
Kje je prevzemna ponudba za Abanko?
Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika,Smrekar Tanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 01. 12. 2010 Stran: 8
Triglav: Tudi če kupimo delež v Abanki od Hita, nismo zavezani k ponudbi za prevzem
Tekma med državo in kranjsko Savo za prevlado v tretji največji banki Abanka Vipa se nadaljuje, javne ponudbe za prevzem banke pa ni.
Oba lastniška bloka - Savin, ki po novem združuje 50,1 odstotka delnic Abanke, in Triglavov, ki želi še Hitov delež Abanke - trdita, da jima javne ponudbe za prevzem še ni treba objaviti.
Ali Triglav lahko odkupi delež od Hita brez prevzema?
Državna Zavarovalnica Triglav ima 25,6 odstotka Abanke, skupaj s Triglavom Stebrom 1 pa tretjino Abanke. Triglav je državnemu Hitu že poslal nezavezujočo ponudbo za odkup 6,15-odstotnega deleža Abanke. Kot smo že pisali, Triglav za Hitov delež v Abanki menda ponuja okoli 23 milijonov evrov.
Milijonske kazni za odstop od pogodbe o prodaji Abanke Vipe
Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 01. 12. 2010 Stran: 21
Ljubljana - Lastniki Abanke Vipe, ki so minuli teden podpisali pogodbo o skupni prodaji, so si povsem omejili razpolaganje z delnicami Abanke. Tudi če z doseženo kupnino ne bodo zadovoljni in tudi če s prodajo ne bodo soglašali njihovi nadzorni sveti, se lahko zgodi, da bodo prisiljeni prodati svoje deleže Abanke. V sporazumu je namreč določeno, da zadostuje, da se z izbiro finančnega in pravnega svetovalca ter samo prodajo Abanke Vipe strinjajo lastniki, ki imajo skupno 50 odstotkov delnic iz prodajnega sporazuma. Ker so prodajni sporazum podpisali lastniki s 50,1 odstotka lastništva Abanke, bodo torej o vseh nadaljnjih prodajnih postopkih odločali lastniki četrtine delnic Abanke. Glede na hude finančne težave pomembnega dela lastnikov bi tako lahko bili v prihodnjih mesecih priče razprodaji Abanke.
Skoraj 40 odstotkov Abanke zastavljenih
Pogodbo o skupni prodaji so podpisali Sava (23,83 odstotni delež Abanke), Gorenjskabanka (9,9) , BPT (4,75), Vipa Holding (3,71), Daimond (3,55), Zvon Ena Holding (2,42), Cinkarna Celje (0,72), Vipa (0,62), Iskratel (0,2), Zvon Dva Holding (0,16) in GBD (0,15). Kot razkriva pogodba o skupni prodaji, ima delnice Abanke za posojila pri bankah zastavljenih sedem od enajstih podpisnikov sporazuma. Skupno je tako zastavljenih 37,5-odstotka delnic Abanke. Poleg tega so za 26 odstotkov delnic sklenjene odkupne pravice (call opcije) , za 21,9 odstotka delnic pa prodajne pravice (put opcije). To potrjuje ocene o stiski lastnikov, ki jih v prodajo banke pod prisilo silijo lastne finančne težave in iztekajoča se bančna posojila.
Pogodba, ki smo jo pridobili, razkriva, da je posamezni podpisnik dolžan vsakemu od ostalih podpisnikov plačati po 500.000 evrov kazni, torej skupaj do pet milijonov evrov, če bi posamezni podpisnik mimo preostalih podpisnikov prodal delnice. Podpisnik se lahko kazni izogne zgolj, če bi katera od bank posameznemu delničarju zasegla delnice Abanke ali če bi kateri od odkupnih oziroma prodajnih upravičencev izvršil prodajno oziroma nakupno pravico.
Odloča le še četrtina delničarjev
Lastniki Abanke v prodajni sporazum z zgolj enomesečnim rokom trajanja
Medij: Dnevnik Avtorji: Suzana Rankov, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 27. 11. 2010 Stran: 21 Foto: Jaka Adamič
Potem ko je pred tednom dni Sava napovedala prodajo svojega 23,83-odstotnega deleža Abanke Vipe in sporočila, da so interes za prodajo potrdili lastniki z več kot 50-odstotnim deležem banke, je Sava včeraj sporočila, da je bila pogodba o skupni prodaji delnic Abanke Vipe podpisana. Toda tudi po včerajšnji objavi se zastavlja vprašanje, ali ne gre pri vsem skupaj v prvi vrsti za izboljševanje pogajalskih pozicij pri bankah oziroma v njihovo prepričevanje, da so resno pristopili k prodaji svojih naložb, saj banke od pomembnega dela lastnikov Abanke zahtevajo vračila posojil, tudi tistih, ki so zavarovana z delnicami Abanke.
Savi, ki jo vodi Janez Bohorič, se v decembru izteka 42-milijonsko posojilo pri NLB, ki od Save zahteva vsaj delno poplačilo v višini tretjine odobrenega posojila. Glede na neuradne informacije o okoliščinah prodajnega sporazuma lastnikov Abanke pa vse kaže, da gre v prvi vrsti prav za argument v pogajanjih z bankami, ki od lastnikov Abanke zahtevajo vračila posojil. Zato je pričakovati, da bodo bankirji zahtevali vpogled v prodajne dokumente, da bi se prepričali, ali ne gre pri napovedani prodaji Abanke zgolj za slepilni manever.
Po naših informacijah je pogodbo podpisalo 12 delničarjev, med njimi so največji Sava, Gorenjska banka, Zvon Ena Holding, Vipa Holding, NFD in Daimond. Naši viri zatrjujejo, da si je najmanj eden od podpisnikov prodajne pogodbe izposloval odložni pogoj, saj nima ustreznih soglasij vseh organov družbe. Vprašanje je tudi, v kolikšni meri je sporazum lahko zavezujoč za Savo, ki si od transakcije obeta okoli 130 milijonov evrov kupnine. Nadzorni svet Save namreč ni dal soglasja k prodajni pogodbi. Konec oktobra so nadzorniki sicer obravnavali predlog pogodbe, vendar je zaradi njihovih pripomb, zlasti da je pogodba za podjetje preveč zavezujoča in zato tvegana, uprava to točko umaknila z dnevnega reda seje nadzornega sveta. Nadzorniki so po neuradnih informacijah na zadnji seji uprave dali zgolj soglasje za začetek prodajnih postopkov, ji naložili, da mora nadzorni svet enkrat mesečno obvestiti o poteku postopkov prodaje in da mora pred sklenitvijo prodajne pogodbe pridobiti še soglasje nadzornikov.
Hit utegne prekrižati načrte državnih lastnikov o prevzemu Abanke
Medij: Dnevnik Avtorji: Suzana Rankov, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 13. 11. 2010 Stran: 24
Novogoriški Hit je ogrozil načrte Zavarovalnice Triglav in Kapitalske družbe, da bi s prevzemom Abanke Vipe preprečili prodajo banke pod prisilo, za kar se zavzema skupina lastnikov s Savo na čelu. Po trditvah naših virov se je namreč predsednik uprave Hita Drago Podobnik v četrtek dogovoril s predsednikoma uprave Save in Gorenjske banke Janezom Bohoričem in Gorazdom Trčkom, da bo Hit svoj 6,15-odstotni delež Abanke prodal Gorenjski banki.
Če bi dejansko prišlo do prodaje Hitovega deleža Gorenjcem, bi blok okoli Save zbral več kot 50-odstotni delež, kar bi pospešilo prodajo, saj bi Abanka postala zanimiva tudi za strateške kupce in ne zgolj finančne sklade.
V Hitu na vprašanje, ali se je Drago Podobnik dogovoril za prodajo deleža v Abanki Gorenjski banki, niso neposredno odgovorili, čeprav so se po neuradnih informacijah že dogovorili tudi za okvirno kupnino v višini 25 milijonov evrov. Pojasnili so, da je prodaja deleža v Abanki del dezinvestiranja kot enega izmed sanacijskih ukrepov. "Družba išče najboljšega ponudnika in o prodajnih aktivnostih sproti seznanja ministrstvo za finance kot predstavnika lastnika. Ko bomo najugodnejšega ponudnika našli, bo predlog o prodaji delnic v Abanki obravnaval nadzorni svet družbe," so dodali.
Presenetljivo je zlasti, da se Hit dogovarja za prodajo, čeprav je podjetje v državni lasti in ni dvoma, da je seznanjen s prizadevanjem državne Zavarovalnice Triglav, da bi stabilizirali lastništvo Abanke in preprečili nenadzorovano prodajo. Kot smo razkrili včeraj, je Triglavu pripravljena na pomoč pristopiti tudi njena lastnica Kapitalska družba kot ena redkih domačih institucij, ki bi lahko kapitalsko podprla prevzem Abanke. Vendar za zdaj Triglavu ni uspelo prepričati 51 odstotkov lastnikov Abanke, da bi pristopili k delničarskemu sporazumu. Glede na interes Triglava, da bi preprečil prodajo Abanke, lahko pričakujemo, da bo poskušal Hit prepričati, da deleža v Abanki ne proda Gorenjski banki. Predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Matjaž Rakovec za komentar ni bil dosegljiv.
NS tudi o širitvi uprave
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 19. 10. 2010 Stran: 9
Abanka v prvem polletju povečala bilančno vsoto in dobiček
Ljubljana - Nadzorni svet Abanke pod taktirko šefa kranjske Save Janeza Bohoriča seje na včerajšnji seji seznanil s poročilom o poslovanju banke. Predvidoma je obravnaval devetmesečne rezultate, ki jih bo Abanka po finančnem načrtu objavila zadnje dni oktobra. Nadzorniki so včeraj govorili tudi o nadaljnjih postopkih za imenovanje predsednika uprave Abanke, potem ko kandidat za šefa banke Matej Narat ni prestal kadrovskega sita glavnega nadzornika bančnega trga.
Znano je, da je nadzorni svet za novega šefa Abanke pred časom predlagal nekdanjega člana uprave NLB Mateja Narata, vendar pri tem ni bil uspešen, saj Banka Slovenije Naratu ni izdala licence za opravljanje funkcije člana uprave banke. S tem ostaja uprava Abanke dvočlanska, po statutu pa ima lahko od tri do pet članov.
Nekdaj pomemben direktor zdaj vozi tovornjak
Medij: Manager+ Avtorji: Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 06. 10. 2010 Stran: 18
Kaj počno tisti, ki smo jih nekdaj uvrščali med elito slovenske gospodarsko-politične scene? Med drugim vozijo tovornjak ali pripravljajo sendviče
Kaj se dogaja s tistimi, ki smo jih nekdaj šteli za elito slovenske gospodarsko-politične scene? Drži reklo: Enkrat pri koritu, vedno pri koritu? Za nekatere zagotovo, spet drugi so se morali znajti po svoje. Nauk zgodb: nič ni narobe, če nisi več pomemben. Pomembneje je, da (končno?) pošteno delaš.
V managerski ceh je javnost zadnja leta skokovito izgubljala vero. Številne ovadbe, ki čakajo na razplet na sodiščih, izigravanje zakonov, stečaji družb, katerih managerji se niso znašli v krizi in konkurenci ...
Kaj po zamenjavah, odstopih in odstopljenjih delajo naši v zadnjih letih najrazvpitejši direktorji? Se znajo napajati le iz državnih jasli ali je v njih kaj podjetniške žilice in lahko preživij o brez starih zvez? Je (neprostovoljna) menjava službe priložnost, kot je nedavno dejal prvi mož propadle borzne družbe Poteza Branko Drobnak - zdaj se bo menda začel učiti kitare in fotografiranja -, da se človek loti hobijev, ki jih je leta prej zanemarjal? Poklicali smo najbolj razvpita imena.
Marjan Kramar je naredil izpit za tovornjak
Kaj lahko pbčne nekoč najmočnejši slovenski bančnik, ko se ga odreče politika? Za Marjana Kramarja, dolgoletnega prvega moža NLB, so njegovi nekdanji sopotniki brez dlake na jeziku povedali, da je praktično nezaposljiv. Vsaj v Sloveniji. Kramarje sicer ostal prvi nadzornik družbe Eti iz njegovih rodnih Izlak, kjer je njegova žena Eleonora, sicer izvršna direktorica prodaje družbe za zahodno Evropo in zunajevropske države, tudi posrednalastnica družbe. Mali delničarji so 'Kramarjevemu nadzornemu svetu' na nedavni skupščini očitali, da se dobiček Etija - lani je družba, ki jo vodi Tomaž Berginc, sicer poslovala z 1,7 milijona evrov izgube - že leta preliva v managersko družbo Finema (Kramarjeva je po poročanju medijev ena večjih družbenic), in ga želeli zamenjati. Ni jim uspelo.
Zdravko Počivalšek ne počiva
Medij: Manager Avtorji: Bertoncelj Mateja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 06. 10. 2010 Stran: 14
Združenje Managerje za managerja Leta izbralo predsednika uprave Term Olimia, tistega managerja, ki mu ni uspelo kupiti podjetja, uspeva pa mu dosegati spoštovanja vredno rast.
Zdravko Počivalšek je po vrsti naložb v zadnjih desetih letih zdaj pred novo, 20 milijonov evrov vredno naložbo v Srbiji.
Zdravko Počivalšek je motiviran, trmast, borben, zelo deloven, neposreden. Ko je 1. julija 1999 prevzel vodenje takratnega Zdravilišča Atomske toplice, so bili nekateri skeptični. Bo nekdanji sanator Kmetijske zadruge Šmarje in direktor Mlekarne Celea znal voditi turistično podjetje?
Znal je. Po prihodu v Podčetrtek je najprej saniral posledice poskusa prejšnjega vodstva, da bi olastninilo del podjetja. Potem seje lotil ustvarjanja nove podobe natrgu. Nekdanje železničarsko zdravilišče, v katerega so hodili tudi delavci številnih podjetij, ki so imela tam zakupljene sobe.je spremenil v precej bolj turistično usmerjeno letovišče srednjega razreda. Začel je prenavljati blagovne znamke - namesto Atomskih toplic so nastale Terme Olimia. Pri tem so bili njegovi največji nasprotniki domačini, ki so tudi njegovi sosedje. Počivalšek je namreč doma iz vasi Olimje, kije Podčetrtkovprvi sosed. Nato je začel zidati. Leta 2001 je odprl vodno-zabaviščni park Aqualuna, leta 2003 so prevzeli in obnovili Terme Tuhelj v hrvaškem Zagorju. Potem je zgradil nove bazene v Podčetrtku Termalija in leta 2006 nov hotel Sotelia, ki je za svojo svežo in sodobno podobo dobil arhitekturna priznanja. Lani je odprl še Wellness Orhidelia in obnovil ter razširil hotel Rosa. Za te projekte je znal pridobiti tudi evropska sredstva.
Telekomov sodni september
Medij: Finance Avtorji: Tanja Smrekar Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Finance Datum: 22. 09. 2010
PROTI NACIONALNEMU TELEKOMUNIKACIJSKEMU OPERATERJU TELEKOMU ZA SKORAJ 200 MILIJONOV EVROV TOŽB
Kdo ima prav? Telekom, ki je dal predlog za začetek stečajnega postopka zoper T-2, ker mu ta dolguje za uporabo infrastrukture 12 milijonov evrov? Ali ima prav T-2 , ki Telekom toži za skoraj 130 milijonov evrov odškodnine zaradi domnevne zlorabe prevladujočega položaja na trgu?
Sodni mlini za zdaj meljejo počasi. Dejstvo pa je, da je proti Telekomu, ki ga vodi Ivica Kranjčević, vloženih za skoraj 200 milijonov evrov tožb. Obravnave so predvidene tudi za prve jesenske dni. Izjema je tožba T-2, kjer opozarjajo: "T-2 je proti Telekomu Slovenije odškodninsko tožbo za plačilo skoraj 130 milijonov evrov glavnice vložil že pred skoraj štirimi leti, vendar sodišče v tem času ni razpisalo niti ene glavne obravnave."
Katere so glavne tožbe proti Telekomu, o katerih smo spraševali tudi na ljubljanskem sodišču?
Zahtevek T-2: 130 milijonov evrov
T-2 je Telekom prijavil tudi uradu za varstvo konkurence, ob tem pa dodajajo, da "se zlorabe pred našim vstopom na trg nanašajo predvsem na zavračanje in zavlačevanje pri pogajanjih za sklenitev pogodb, ki so nam omogočile vstop na trg. Zlorabe po vstopu na trg pa zadevajo Telekomovo neupravičeno zavračanje razvezav krajevne zanke."
T-2 je zaprosil za prenos pristojnosti na mariborsko sodišče.
Zahtevek Sinfonike: 34 milijonov evrov
Manjšinjski delničar prek Zvon dva holdinga tudi Cerkev
Medij: Delo Avtorji: Červek Urban Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva Datum: 21. 08. 2010 Stran: 3
Razmer v Vegradu seje v pogovoru za Delovo ponedeljkovo prilogo P & D dotaknil tudi Mirko Krašovec (na fotografiji), predsednik uprave podjetja Gospodarstvo Rast v večinski lasti mariborske nadškofije. Cerkev je namreč prek Zvon dva holdinga manjšinski delničar Vegrada. Kot je zatrdil, Cerkev tam, kjer ima odločilno vlogo, vedno deluje kot odgovorni lastnik jn gleda tudi na interese delavcev. »Če ne bi delovala tako, torej najprej v skupno dobro in šele nato v korist lastnika, zdaj ne bi bili v takšnih finančnih težavah, kot smo,« je menil Krašovec. »Tam, kjer imamo manjše deleže, pa je težko tako delovati. Še posebej, če kot manjšinski delničar nimaš niti svojega člana v nadzornem svetu.
Tudi v Vegradu Zvon dva holding nima svojega člana med nadzorniki. Poleg tega pa je treba pripomniti, da je Cerkev posredno večinski lastnik le pri Zvon ena holdingu, pri Zvon dva holdingu je pa le manjši solastnik,« je dodal. »Vsekakor pa je gospodarska kriza posledica moralne krize. Odgovorni so zavajali in delovali v interesu svojega bogastva, svojega 'kraljestva', in ne v interesu lastnikov podjetja in njegovih delavcev. Ta egoizem, nepripravljenost pomagati in delati v skupno dobro je vzrok te krize. Ker se človek ni znal omejiti v svojih apetitih in ker ti apetiti niso bili dovoij kontrolirani. Kriza je zato dober nauk. Zdaj bodo morali odgovorni v svoje odločitve vključiti tudi interese delavcev in lastnikov po dolgoročnem razvoju podjetij,« je povedal glavni finančnik mariborske nadškofije.
Valant zaradi "administrativne napake" ponovno sklicuje skupščino NFD Holdinga
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, Sklici skupščin delniških družb, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 07. 08. 2010 Stran: 18
Ljubljana - Uprava NFD Holdinga pod vodstvom Stanislava Valanta je včeraj sklicala novo skupščino, saj so pri sklicu julijske skupščine naredili »napako«.
Do kakšne napake je prišlo in koliko dodatnih stroškov bo zaradi nove skupščine imela družba, ki je v zadnjih dveh letih ustvarila kar 80 milijonov evrov čiste izgube, iz NFD Holdinga niso sporočili. Kot je za Dnevnik povedal Valant, pa je šlo »le za administrativno napako«, ki jo bodo zdaj popravili.
Iz ponovnega sklica skupščine, ki bo 7. septembra, sicer izhaja, da so na dnevni red julijske skupščine očitno »pozabili« dodati tudi točko o zmanjšanju osnovnega kapitala, o čemer bodo zdaj delničarji odločali prihodnji mesec. »Na pričakujemo, da bi lahko nadoknadili izgubo iz preteklih let, zaradi česar smo se odločili, da izgubo pokrijemo v breme kapitala,« je pojasnil Valant in dodal, da gre pri zmanjšanju osnovnega kapitala le za računovodsko operacijo.
Znižanje osnovnega kapitala pa bo NFD Holdingu olajšalo tudi morebitno dokapitalizacijo, kar priznava tudi Valant. Po zakonu o gospodarskih družbah namreč dokapitalizacijska cena delnice ne sme biti nižja od nominalne vrednosti. Trenutno je nominalna vrednost delnice NFD Holdinga 4,17 evra, po zmanjšanju osnovnega kapitala pa bo le še tri evre. »Morda je to povezano tudi z načrtovano dokapitalizacijo,« je bil kratek Valant.
