Zvon Ena Holding

Medij: Primorske novice Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Zadnja stran Datum: 04. 02. 2011 Stran: 32

Dosedanji mariborski nadškof Kramberger zanika, da odhaja zaradi finančnega poloma

Mariborski nadškof Franc Kramberger je odstopil. 7=inikf>' je, da naj hi se poslovil zaradi finančnih težav nadškofije, odhod utemeljuje z dopolnjenim 75. letom starosti, ko škofi ordinariji po predpisih zaprosijo za razrešitev. Novi mariborski nadškof je Marjan Turnšek.

MARIBOR ► Papež Benedikt XVI. je včeraj, točno opoldne, sprejel odstop dosedanjega mariborskega nadškofa Franca Krambergerja in na njegovo mesto imenoval dosedanjega mariborskega nadškofa pomočnika Marjana Turnška. "Prav vse prosim, da mi oprostijo napake, ki jih tudi ni manjkalo; jih priznavam in obžalujem v prepričanju, da jih bodo posamezne ustanove, naj so pastoralne, administrativne, pedagoške ali gospodarske, finančne narave popravile in odpravile," je izjavil Kramberger.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja,Červek Urban,Rubin Miha Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Posel & denar Datum: 31. 01. 2011 Stran: 38

Finančna polomija mariborske nadškofije je velikanska. Ne pomeni samo velike škode zanjo, ampak tudi kopico vpletenih družb in delničarjev, zlasti malih. Hipotekamo so že zastavljeni samostan Studenice, grad Betnava itn. Z razkritjem neodgovornih finančnih potez se povezuje neposredno nadškofa Krambergerja. Kako ocenjujejo ta škandal, ki kaže na razsežnosti ene največjih finančnih in mofalnih polomij v samostojni Sloveniji, smo vprašali tokratne sogovornike. Za komentar smo prosili tudi slovenskega teologa Ivana Štuheca in mariborskega župana Franca Kanglerja, vendar se nista odzvala.

Boris Vezjak, Filozofska fakulteta Maribor

»Socialno brezčutno in kratkovidno se je zgolj zmrdovati nad finančnim brodolomom mariborske nadškofije, saj so v ozadju tega številne stiske opeharjenih ljudi. To elementarno človeškost je treba ohraniti, saj marsikoga zanese v privoščljivo muzanje nad cerkveno nesrečo,« je opozoril filozof Boris Vezjak. Ob tem pa je po njegovem mnenju treba jasno povedati, da »bolj od gospodarske polomije boli neverjetna moralna sprevrženost, s katero zdaj nadškofija vali krivdo in finančno breme na gospodarske subjekte, s katerimi menda nima nič, čeravno gre za holdinge in družbe, ki jih je sama ustanavljala.« To je podobno, kot če ne priznaš očetovstva svojega otroka, pravi Vezjak. Meni tudi, da bi morala nadškofija podati jasna odgovora na dve vprašanji: ali je podatek o 800 milijonih evrov v vatikanskem revizorskem poročilu tam res zapisan in zakaj je izigrala stroga vatikanska pravila o odobritvi naložb, višjih od milijona evrov. »Ne glede na vse lahko pričakujemo, da bo zelo kmalu mariborski nadškof Franc Kramberger odstopil,« je še dejal.

Danijel Rebolj, bodoči rektor Univerze v Mariboru

Medij: Večer Avtorji: Lorenci Mirko Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 31. 01. 2011 Stran: 5

GLOSA

"Tudi jaz sem padel, Gospod, izdali so me ošabnost, počutnost, sebičnost, lahkomiselnost. Padel sem, toda ker me ti, Gospod, gledaš s tako ljubeznijo, bom vstal in šel dalje."

Tako je med sopihanjem mrmral mariborski nadškof Franc Kramberger, potem ko si je nekoliko oddahnil po prvem delu naporne hoje proti vrhu Kalvarije, kamor ga je vodilo 455 stopnic proti cerkvi svete Barbare. Tako na oko se mu je zdelo, da je morda na polovici poti, vendar ga je že vse bolelo. Sicer ni bil videti oprtan, toda le on je vedel, da se je na svoj križev pot odpravil z bremenom 800 milijonov evrov na plečih, kolikor je bil dolg njegove škofije. Sklenil se je pomujati na vrh po najtežji poti, kajti zavedal se je, da je njegov greh velik in da mora biti globoko tudi njegovo kesanje, kar lahko še najbolj dokaže, če ne bo prizanašal niti svojemu telesu. Sedel je torej na eni od stopnic, zrl v dolino in solze so ga oblile, ko je pomislil in šepetal, kaj vse grozi, če ga bodo Vatikan in cerkvena ter posvetna Ljubljana res pustili na cedilu, samega v nesreči in revnega kot cerkveno miš: "Betnavski dvorec bi menda rade vzele banke, Slomškovo knjigarno, del Andreanuma, orglarsko delavnico v Hočah ..., to vidim od tukaj. Kaj bo z delno našimi podjetji Heliosom, Abanko, Termami Olimia, Steklarno Rogaška, Mladinsko knjigo ...? Tudi samostan v Studenicah je v nevarnosti, župnišče v Črnečah, Kolpingov dom enako. In kaj bodo Rorekli naši razočarani in obubožani mali delničarji, ki jih je moj ekonom Mirko Krašovec vabil z besedami o naši Cerkvi: 'Bogata je le glede svojega poslanstva in programov ter namenov svojega delovanja.' In smo jim še sporočali: 'Naš kapital je zaupanje.'" Malce se je razvedril, ko se mu je pogled ustavil na nadškofijskih vinogradih na strmini, ki jo je premagoval, in pomislil: Hvala bogu, nad njimi ne visi hipoteka, masno vino bomo imeli svoje, če bi nam ga, jezni, ne dovažali več okoliški vinogradniki.

Medij: Večer Avtorji: Čokl Venessa Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 29. 01. 2011 Stran: 3

Za 17-milijonski kreditni dolg so zastavili nekaj nepremičnin, priznavajo v mariborski nadškofiji

Natančno teden dni po tistem, ko je globoka, večstomilijonska finančna luknja mariborske nadškofije in (še bolj) z njo povezanih gospodarskih, finančnih družb doživela internacionalizacijo v italijanskem tedniku L'espresso, kije oznanil kar sveti bankrot v Mariboru, so v nadškofiji le potrdili, da je pod hipoteko več nepremičnin, kot se je moglo sklepati. Samostan v Studenicah, orglarska šola v Hočah in objekt v Barvarski ulici v Mariboru so zastavljeni izključno za plačilno nesposobno Gospoodarstvo Rast in njegov dolg. Te nepremičnine naj bi bile vredne manj kot tri milijone evrov. Mariborska nadškofija je večinska lastnica Gospodarstva Rast.

Medij: Mladina Avtorji: Mekina Borut Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 28. 01. 2011 Stran: 19

Franc Kramberger, mariborski nadškof, danes pravi, da jim je iskreno žal za polom: "Zavedamo se stisk ljudi ..." Ko niso bili v stiski, so se zavzemali za manj države, enotno davčno stopnjo in zato, da bi ljudje v Sloveniji prevzeli več »odgovornosti za svoj gmotni položaj in za svojo srečo.«

MARIBORSKA NADŠKOFIJA JE ZA REŠEVANJE SVOJIH FINANČNIH HOLDINGOV ŽRTVOVALA TUDI DENAR VERNIKOV IN PREMOŽENJE KARITATIVNIH USTANOV

PRODANI MISIJONARJI

Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Anton Stres se te dni mudi na duhovnih vajah na Madagaskarju. Seveda je šel na obisk k najbolj znanemu slovenskemu misijonarju. Petru Opeki, ki ga je nedavno z državnim odlikovanjem nagradil tudi predsednik države Danilo Turk. Peter Opeka je dokaz, da se lahko slovenska krščanska dobrota v mednarodnem prostoru uvrsti na najvišje položaje. A kot vse kaže, so doma te vrednote obrnjene na glavo. Tudi misijonarska pisarna v Mariboru, na Slovenski cesti 21, je le ena od množice nepremičnin, ki jih je mariborska nadškofija v zadnjem letu, očitno zaradi reševanja svojega holdinškega premoženja, zastavila pri bankah. Po naših informacijah je upnica omenjenih prostorov avstrijska Volksbank.

Zraven misijonarske pisarne je na Slovenski 17 sedež

Medij: Mladina Avtorji: Kovač Bogomir Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 28. 01. 2011 Stran: 29

ŠPEKULATIVNI IN NESMISELNI FINANČNI POSLI PO LETU 2004, KO JE RKC ODKRITO STOPILA NA POT OBČUDOVANJA JANŠEVEGA EKONOMSKEGA LIBERALIZMA IN POSLOVNIH MREŽENJ, SO PRIČAKOVANO VODILI DO ZLOMA CERKVENIH FINANČNIH HOLDINGOV

Adventnih in božičnih časov se že od nekdaj drži nekaj nevarnih senc poganske koledarske tradicije in čudnih novoveških potrošniških razvad. Tokrat so za nameček slovenske kraje obdarili z dokončnim razkritjem finančnega poloma poslovne mreže mariborske škofije in posredno tudi slovenske RKC. Insolventnost gospodarskih družb in predstečajni postopki so neusmiljeni, zadrege vseh deležnikov pa so večje kot v običajnih primerih. Finančni zlom je seveda najbolj prizadel samo RKC, moralno in ekonomsko. Toda težave bodo imeli tudi upniki, ko bodo na koncu trčili ob cerkveno premoženje, ki je vedno na meji posvetnega in sakralnega. Imamo pa dokaz, da so v tuzemskem prestižnem boju med božanstvi smisla in trga zadnji zlahka zasedli vrh Olimpa.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 01. 2011 Stran: 9

Zahteve malih delničarjev

Mali delničarji napovedujejo sklic izredne skupščine, kjer bodo zahtevali izredno revizijo poslov obeh holdingov v zadnjih petih letih - Kakšne so povezave med Gratelom in družbo T-2?

Ljubljana - Koliko sta dejansko zadolžena cerkvena holdinga Zvon Ena in Zvon Dva, kdo je za to odgovoren in kakšne so poslovne »povezave« med Gratelom in družbo T-2? To so le nekatera od vprašanj, na katera želijo odgovore mali delničarji obeh holdingov, ki sta pred slabima dvema tednoma razglasila insolventnost. Ker odgovorov ne dobijo, mali delničarji napovedujejo sklic izredne skupščine, s katero bodo zahtevali tudi izredno revizijo poslov cerkvenih holdingov v zadnjih petih letih.

Sklic izredne skupščine je včeraj napovedal predsednik društva Mali delničarji - Skupaj smo močnejši Rajko Stankovič, ki poudarja, da imajo mali delničarji pravico izvedeti, kaj je cerkvena holdinga pahnilo v tako visoke dolgove, da sta morala razglasiti insolventnost.

»Zanima nas, koliko sta Zvona dejansko zadolžena, saj so javni podatki o tem izkrivljeni. Na skupščini bomo zahtevali tudi izredno revizijo vseh poslov v zadnjih petih letih in na podlagi tega vložitev odškodninske tožbe proti najbolj odgovornim,« je poudaril Stankovič.

Medij: Družina Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 30. 01. 2011 Stran: 21

Izjava nadškofije Maribor o članku v italijanskem tedniku »L'espresso«

Mnogi so pričakovali, da bo vodstvo Nadškofije Maribor takoj dalo izjavo o članku, ki je bil prejšnji teden objavljen v italijanskem tedniku »L'espresso«. Ker članek kot vir navaja vatikanski dokument, ki ga nadškofija nima in ne pozna, ga tudi ne more komentirati. V italijanskem tedniku so bile objavljene nenatančne trditve o gospodarskem položaju Nadškofije Maribor in z njo povezanih družb.

Zaradi jasnosti želimo najprej poudariti, da gre za različne pravne in gospodarske subjekte, ki so med seboj povezani na različne in med seboj neprimerljive načine. Potrebno je razlikovati med Nadškofijo Maribor in Gospodarstvom Rast d. o. o. Nadškofija Maribor je skupaj s škofijama Celje in Murska Sobota lastnica Gospodarstva Rast d. o. o. Omenjena družba neposredno ne upravlja z nadškofijskim premoženjem, temveč posluje samo s svojim premoženjem. Takratna škofija Maribor je večji del tega premoženja vanjo vložila leta 2004 kot osnovni kapital. V okviru svojega poslovanja je Gospodarstvo Rast d. o. o., ki posluje v skladu s predpisi, ki veljajo v RS za gospodarske družbe, leta 2005 prevzela Zvon ena holding d. d. Glavno premoženje Gospodarstva Rast d. o. o. sestavljajo: a) naložba v Zvon ena holding d. d. (55% lastniški delež), vrednost katere seje zaradi gospodarske situacije precej zmanjšala, b) finančna naložba v obliki terjatve (in ne lastništva) do Zvona dva holding d. d. v višini 13,5 mio. EUR, c) oprema za proizvodnjo orgel, restavriranje ter tekoče delovanje družbe in č) nepremičnine manjše vrednosti.

Medij: Večer Avtorji: Čokl Venessa Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 25. 01. 2011 Stran: 3

V preteklosti niso vedno ravnali tako, da bi bilo očitno, da so v službi oznanjevanja, izobraževanja ter sociale in karitativnosti, sporočajo iz mariborske nadškofije, tega je zdaj konec. Nadškofija ni pravi naslov za podatke o poslovanju Gospodarstva Rast, holdingov Zvon Ena in Zvon Dva ter T-2

Ker se tednik L'espresso sklicuje "na vatikanski dokument, ki ga nadškofija nima in ne pozna, ga ne more komentirati", pravijo v mariborski nadškofiji na italijanske podatke o globini finančne luknje nadškofije in z njo povezanih finančnih, gospodarskih družb. In: "V italijanskem tedniku so bile objavljene netočne trditve o gospodarskem položaju Nadškofije Maribor in z njo povezanih družb."

Naprej pa posredna ostra kritika na račun zamenjanega vodstva nadškofijske gospodarske uprave, ki jo je do konca lanskega leta vodil Mirko Krašovec: "Zavedamo se, da v preteklosti nismo vedno ravnali tako, da bi bilo očitno, da je naše poslanstvo izključno v službi oznanjevanja, izobraževanja in socialno-karitativnega poslanstva ... Namen je bil zagotoviti trdnejšo finančno osnovo za redno in boljše delovanje osnovnega pastoralnega, vzgojno-izobraževalnega ter socialno-kulturnega delovanja. To je v drugih državah urejeno s pomočjo proračunskih sredstev. Ker pa tega pri nas ni bilo, smo se poskušali angažirati na gospodarskem področju. Danes se je tak način pokazal kot neprimerna rešitev za cerkveno ustanovo. V prihodnje smo odločeni to spremeniti. V prihodnje bo gospodarstvo v službi osnovnega poslanstva nadškofije, ne pa iskanja zaslužka. Pri tem ne moremo biti hitrejši zaradi reševanja trenutnih razmer. Odločeni pa smo se iz napačnih odločitev v preteklosti česa naučiti za prihodnost."

Medij: Dnevnik Avtorji: Ivelja Ranka Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V ospredju Datum: 25. 01. 2011 Stran: 2

Po pisanju italijanskega tednika LEspresso, ki se sklicuje na tajni vatikanski dokument, je 800 milijonov evrov vredna finančna luknja v mariborski nadškofiji ter z njo lastniško povezanih družbah ena največjih polomij v zgodovini katoliške cerkve

Ljubljana - (nadaljevanje s 1. strani) Novinar L'Espressa Emiliano Fittipaldi je finančne akrobacije mariborske nadškofije in z njo povezanih družb v četrtkovem članku opisal na podlagi stostranskega poročila, ki gaje za Sveti sedež napisal vatikanski zaupnik, finančni izvedenec Gianluca Piredda. Ta je mariborsko nadškofijo kot apostolski vizitator obiskal lani (to informacijo so nam potrdili tudi na mariborski nadškofiji), poročilo, do katerega se je dokopal L'Espresso, pa je končal oktobra. Fittipaldi nam je včeraj po telefonu dejal, da razpolaga s celotnim poročilom, da ga ni dobil iz Vatikana, vse trditve in sklepe v članku pa je preveril tudi pri »slovenskih virih«. Kdo so ti, nam ni mogel povedati, dejal je le, da gre za »ljudi, ki živijo med Ljubljano in Rimom.«