Zvon Ena Holding

Medij: Družina Avtorji: Štefanič Bogomir ml. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 20. 02. 2011 Stran: 17

Ali bi se moral zaradi krize, ki jo je o mariborski cerkveno-gospodarski aferi podžgal članek v italijanskem tisku, predčasno vrniti z Madagaskarja; kakšna je bila njegova gospodarska vloga v mariborskih škofovskih letih; kako si lahko Cerkev povrne okrnjeno zaupanje in verodostojnost; ali moramo sedanje dogajanje videti tudi v luči nekaterih zakulisnih preigravanj - to in še kaj smo po vrnitvi iz misijonov vprašali ljubljanskega nadškofa in predsednika Slovenske škofovske konference dr. ANTONA STRESA.

Za ogled intervjuja kliknite tukaj.

Medij: Vestnik Murska Sobota Avtorji: Votek Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 17. 02. 2011 Stran: 3

Komentar

Po ponedeljkovi seji slovenske škofovske konference so slovenski škofi podali izjavo za javnost o dolžniški krizi mariborske nadškofije. Posebej so poudarili, da so bile razkrite številne nepravilnosti pri poslovanju in prevzeta velika tveganja pri upravljanju sredstev Cerkve in vernikov. Izrazili so upanje, da bo novoimenovani mariborski nadškof Turnšek uspel sanirati stanje in ugotoviti odgovornost. Hkrati so izrazili upanje, da bodo s sanacijo uspeli rešiti tudi premoženje malih delničarjev. Dejali so, da naj dogajanje, povezano s poslovanjem mariborske nadškofije, poskušajo razumeti kot božji poziv, da vse delovanje Cerkve še naprej opirajo na velikodušnost in • prostovoljstvo duhovnikov in vernikov, kot so to počeli v preteklosti in bodo v prihodnje. Poudarili so, da se zavedajo nevarnosti, da bi mnogi z nepravim odzivom na te žalostne dogodke postali malodušni ali se celo oddaljili od Cerkve. ' Hkrati so poskušali dogodke minimalizirati, saj daje gospodarska dejavnost posamezne škofije in Cerkve njen zelo majhen del, s katero seje ukvarjal zelo majhen del pripadnikov Cerkve.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja, Gole Nejc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 02. 2011 Stran: 9

Dokapitalizacija NLB

Bo NLB kmalu potrebovala novo dokapitahzacijo? - Sto šestnajst evrov za delnico previsoka cena - NLB bo po načrtih prodala delež v Banki Celje še letos

Ljubljana - Predsednik uprave NLB Božo Jašovič je še lani poleti zatrjeval, daje 250 milijonov evrov težka dokapitalizacija zgolj obliž. Banka bi namreč potrebovala od 400 do 600 milijonov evrov, saj ji bo v prihodnjih letih zapadlo od 600 do 700 milijonov evrov instrumentov hibridnega kapitala. Od lanskega poletja se gospodarske razmere za banko niso izboljšale: v stečaj je šel Vegrad, v prisilno poravnavo SCT, zlomila sta se holdinga Zvon Ena in Dva, Skupina NLB pa je leto končala z ogromnimi rezervacijami in oslabitvami ter 202 milijonoma evrov izgube. Finančni analitik Simon Mastnak meni, da bo 250 milijonov evrov visoka dokapitalizacija zdaj še manjši obliž, kmalu pa bo NLB potrebovala nov kapital.

Oslabitve in rezervacije NLB so lani dosegle kar 376,8 milijona evrov, Skupine NLB pa 477 milijonov evrov. »Poleg tega lahko pričakujemo, da se bo recesija širila naprej, predvsem na manjša podjetja, obrtnike, podizvajalce v gradbeništvu. Vse več bo brezposelnih, zato lahko sklepamo, da bodo imele fizične osebe vse več težav z vračanjem kreditov. Zato bi si drznil trditi, da bo konec tega leta 250 milijonov evrov iz bilance odpisanih kot slabitve in povečanje rezervacij. Pravzaprav je to zgolj reševanje, da bo banka lahko delovala skozi leto, nato pa bo spet potrebovala dokapitalizacijo,« ocenjuje Mastnak.

Medij: Žurnal24 - Štajerska, Pomurje in Koroška Avtorji: Pernat Katarina Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Štajerska Datum: 15. 02. 2011 Stran: 7

Mariborska nadškofija. Odgovorne za propad gospodarske divizije čakajo sankcije.

Maribor, Ljubljana. "Sankcioniranje samo po sebi po zakoniku cerkvenega prava zaradi teh stvari ni predvideno. Sankcionira sam po sebi sveti sedež, ki bdi nad delovanjem škofij. Vsak posameznik, ki je bil vpet v to in nosi odgovornost, je že v sebi sprejel sankcije," je še pred nekaj tedni trdil novi mariborski nadškof Marjan Turnšek, ko smo ga spraševali, ali bo zaradi stanja v gospodarstvu mariborske nadškofije kdo sankcioniran.

Od osebne k cerkveni

Na včerajšnji škofovski konferenci v Ljubljani, ko je tekla beseda ravno o gospodarskih zagatah mariborske nadškofije, pa je bil Turnšek drugačnega mnenja. Napovedal je namreč sankcije zoper odgovorne, če bo to potrebno, in dodal, da so te glede notranje, cerkvene odgovornosti, kot izhajajo iz zakonika cerkvenega prava, nekoliko nedoločene in bi lahko v najhujšem primeru pomenile duhovnika postaviti v laiški stan oziroma laika odstaviti.

Medij: Delo Avtorji: Hočevar Barbara,Karba Dejan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 15. 02. 2011 Stran: 2

Dolgovi mariborske nadškofije

Osnovna nepravilnost so bila prevelika tveganja, meni ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres -Je nadzor odpovedal ali ga sploh ni bilo?

Ljubljana - »Osnovna nepravilnost v gospodarskih družbah, povezanih z mariborsko nadškofijo, so bila prevelika tveganja,« je prepričan ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres, ki se je včeraj ob robu redne seje Slovenske škofovske konference (SŠK) prvič, po vrnitvi z Madagaskarja, odzval na razkritje dolgov mariborske nadškofije. Dejal je, da nameravajo za povrnitev ugleda in zaupanja vernikov potegniti črto, da »jasno razmejimo krivdo in odgovornost, da ju sankcioniramo in potem poskrbimo, da se to ne bi več ponovilo«.

Podobno je za Delo konec prejšnjega tedna kot prvi od slovenskih škofov napovedal že murskosoboški škof Peter Štumpf: »Javnemu opravičilu sledi odstop odgovornih za nastalo situacijo z vseh funkcij, ki so ključne za moralno in versko podobo Cerkve ter njeno gospodarsko in finančno stanje. Končno bi morali del svojega premoženja odstopiti skladom.«

Medij: Delo Avtorji: Karba Dejan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Tema dneva Datum: 15. 02. 2011 Stran: 1

Očitni fiasko polpreteklega gospodarjenja mariborske nadškofije še dolgo ne bo dobil epiloga. Če ga bo sploh kdaj. Vrsta podjetij in družb (tudi slamnatih), naložbenikov in priveskov, domačih in tujih, ki so v času debelih krav pridno molzli mater nadškofijo, je to namreč počela prek subjektov. In ti subjekti so se (do) zdaj s svojimi objekti že razbežali kdo ve kam. Da, prav imajo slovenski škofje, ko pravijo, da se s cerkvenimi financami ukvarja le peščica posvečenih, vse ostalo dajepastorala, evangelizacija. Saj, prav tukaj je srčika zadeve mariborske nadškofije: peščica posvečenih, a nepoučenih se je pustila zlorabiti množici veščih, a neposvečenih.

Kot je zadnjič za naš časopis ugotavljal nekdanji gospodarski minister L ahovnik, se pri projektih mariborskega Gospodarstva rast najverjetneje ni osebno okoristil nobeden odposvečenih mož, »zagotovo pa bo smetano projekta T-2 pobral tisti, ki bo družbo poceni kupil v postopku odprodaje stečajnega ali sanacijskega  upravitelja in požel pozitivni neto da je nekdo deloval mimo nadzora.

Medij: Večer Avtorji: Čokl Venessa Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 15. 02. 2011 Stran: 3

Preveč seje tvegalo, odpovedal je nadzor, v prvi skupni izjavi ob finančnem kolapsu v Mariboru pravijo slovenski škofje. Odgovorne naj se sankcionira, v bodoče pa gospodari konzervativno. Glavna naloga: zavarovati male delničarje in vrniti zaupanje vernikov

Gospodarska uprava je prevzemala prevelika tveganja s sredstvi, ki so bila last Cerkve in njenih vernikov. Presegla je svoja pooblastila, odpovedal je nadzor. Ko je napočila (globalna) finančna kriza, se je vse toliko jasneje pokazalo. Vse bo treba pošteno razčistiti, ugotoviti nepravilnosti in odgovornost vseh vpletenih ter jih sankcionirati, so v izjavo ob "dolžniški krizi gospodarskih družb, povezanih z mariborsko nadškofijo", napisali slovenski katoliški škofje na včerajšnjem zasedanju Slovenske škofovske konference (SŠK). Predsednik SŠK, ljubljanski nadškof Anton Stres, je izjavo predstavil in to je njegov prvi odziv na nasedle mariborske cerkvene finance. Sredi prejšnjega tedna se je vrnil z vnaprej načrtovane poti na Madagaskar, ni ga bilo v Sloveniji, ko je papež Benedikt XVI. sprejel odstop mariborskega nadškofa in metropolita Franca Krambergerja in na njegovo mesto postavil predtem nadškofa pomočnika za gospodarske zadeve v mariborski nadškofiji Marjana Tumška.

Medij: Dnevnik Avtorji: Ivelja Ranka Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V ospredju Datum: 15. 02. 2011 Stran: 4

Škofje družno obsodili nedopustno ravnanje z zaupanimi sredstvi vernikov, obljubili "pošteno razjasnitev" položaja in sankcioniranje krivcev

Ljubljana - Da družba T2 svojim odjemalcem ponuja tudi pornografijo, je nadškof Stres, ki je v gospodarskem svetu mariborske nadškofije sedel od od junija 2000 do aprila 2006 in od januarja 2009 do decembra 2009, izvedel iz medijev, je na Dnevnikovo vprašanje, ki je zadevalo njegovo soodgovornost za finančni polom, včeraj odgovoril prvi mož ljubljanske nadškofije in predsednik Slovenske škofovske konference. Kot je še povedal, so po tej informaciji sledili zelo mučni sestanki uprave, ki so se končali s prodajo deleža v T2. A v prvem obdobju, je dejal, je bilo razmerje med imetjem in dolgovi še znosno; zadolžitve, ki danes bremenijo nadškofijo, ne izvirajo iz tistega obdobja. Finančno krizo, med katero se je imetje skrčilo na borih 20 odstotkov, so po njegovih besedah povzročile kasnejše odločitve, med drugim odločitev, da bo T2 gradila svoje lastno optično omrežje. Ko je januarja 2009 kot nadškof pomočnik prevzel sanacijske naloge v mariborski nadškofiji, pa je imel eno samo skrb: »kaj razdolžiti, kaj prodati«, da bi lahko popravil nesorazmerje med imetjem in dolgovi. »Žal mi je, da pri tem nisem bil uspešen,« je obžaloval.

Medij: Žurnal24 - Primorska Avtorji: Rupnik Veronika Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Primorska Datum: 07. 02. 2011 Stran: 9

Škofija Koper. Certifikate vložili v Zvona, zato delijo usodo delničarjev.

Koper. "Gospodarstva koprske škofije se ne da primerjati s tistim iz mariborske. Naša škofija nima nobenega podjetja in se vzdržuje iz darov vernikov," pojasnjuje Božo Rustja, tiskovni predstavnik Škofije Koper, ki smo ga glede na finančni polom mariborske nadškoflje povprašali, ali je koprska škofija s tem kakorkoli povezana in kakšno je stanje v njej.

Kot pravi, so hvaležni vsem vernikom, ker s svojimi darovi vzdržujejo duhovnike, cerkve in druge cerkvene ustanove. "Številni duhovniki se trudijo, da bi s skromnimi sredstvi odgovorno ravnali in jih gospodarno upravljali," poudarja Rustja.

Vlagali v dobri veri

Medij: Delo - Sobotna priloga Avtorji: Grgič Jožica Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga Datum: 05. 02. 2011 Stran: 3

Portret tedna - Prvi nadškof metropolit na mariborskem škofijskem sedežu, odkar je bila leta 2006 škofija povzdignjena v nadškofije. Predsednik Slovenske škofovske konference je bil od leta 2004 do 2007, koje dotedanji predsednik Franc Rode odšel v Rim; prvi predsednik, ki ni bil škof na sedežu v Ljubljani. Ravnatelj v malem semenišču v Mariboru. Bogoslovec je bil v Ljubljani, v duhovnika je bil posvečen leta 1960 v mariborski stolnici in v škofa leta 1980. Doktor teologije leta 1973 na ljubljanski teološki fakulteti. Jožica Grgič Mariborski nadškof metropolit dr. Franc Kramberger je papeža Benedikta XVI. prosil za razrešitev in ta je njegov odstop sprejel.

Ni neobičajno, da škofi v določeni starosti ponudijo odstop, saj zakonik cerkvenega prava od drugega vatikanskega koncila naprej, od sredine šestdesetih let, to od njih zahteva, papež pa se v vsakem primeru posebej odloči, ah odstop sprejme ali zavrne, kar je odvisno od več dejavnikov. V primeru naškofa Krambergerjaje neobičajno, da je odstop ponudil devet mesecev pred dopolnjenim 75. letom in da se je papež odločil za njegovo razrešitev v pičlem mesecu. Neredko se zna ta postopek zelo vleči, celo pri škofih, ki so resno bolni in vztrajno moledujejo za razrešitev, kot je bil na primer Franc Perko, nekdanji beograjski nadškof. Se pravi, daje nadškof Kramberger ponudil odstop zaradi finančne polomije v mariborski nadškofiji in ta je bil prav zaradi nje tudi nemudoma sprejet, čeprav je predvčerajšnjim izjavil, da to nima nič opraviti s financami.

Če ne bi prišlo do finančnega, moralnega in etičnega zloma mariborske nadškofije, ki bo prizadel celotno Cerkev v Sloveniji, bi ta navzven umirjeni in zadržani mož, ki ga je od mladostnih let najbolj navdihoval blaženi Anton Slomšek, ostal na svojem položaju najmanj do oktobra, ko bi dopolnil 75 let. Po resnih zdravstvenih težavah pred leti si je lepo opomogel in bil zadnja leta čil, tako da iz zdravstvenih razlogov ne bi bil razrešen, kar je po cerkvenem pravu tudi mogoče. Težko je reči, ali je bil Franc Kramberger rad škof, kajti to imenovanje se mu je kar zgodilo, ne da bi ga pričakoval in ne da bi delal tovrstno kariero. Doma z manjše kmetije iz Lenarta v Slovenskih goricah, kjer je bilo v družini sedem otrok, kot gimnazijec sprva niti o duhovništvu ni razmišljal, ampak o študiju medicine.