Zvon Ena Holding

Medij: Družina Avtorji: B. S. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Cerkev doma Datum: 06. 03. 2011 Stran: 18

Ključni čas za mariborski sanacijski program

V dolžniški krizi, v kateri so se znašle gospodarske družbe v neposredni in posredni lasti mariborske krajevne Cerkve, skušajo pristojni ob pomoči tujih strokovnjakov poiskati rešitev, ki bi imela pred očmi zlasti koristi malih delničarjev.

Kot je v nedavnem pogovoru za Družino dejal mariborski ekonom p. Lojze Cvikl, so v Mariboru že nekaj časa čakali na konkreten sanacijski program za s Cerkvijo bolj ali manj tesno povezana zadolžena podjetja, ki naj bi ga tuji strokovnjaki - zlasti predstavniki mednarodne investicijske banke Rotschild - predložili posameznim družbam in bankam upnicam.

To se je zgodilo ob koncu pretekletega tedna, kar pomeni, da naj bi ta čas tekla intenzivna pogajanja, v katerih naj bi bila odločitev o nadaljnjih korakih odvisna predvsem od sodelovanja bank. »Zadosti je, da le ena ne sprejme tega programa in začne 'solirati', in že bo porušen, s tem pa ogrožen pozitiven izid,« je negotove pogajalske okoliščine pred dobrim mesecem dni opisal p. Cvikl.

Medij: Delo Avtorji: Červek Urban Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 03. 2011 Stran: 10

Reševanje družb, povezanih z mariborsko nadškofijo

Telekomunikacijsko družbo bodo menda dokapitalizirale banke upnice - Mariborska nadškofija je prek različnih podjetij, ki jih je nadzirala, vpletena tudi v najmanj dva sporna primera na Hrvaškem

Maribor - Zadolženo telekomunikacijsko podjetje T-2, ki so ga za rešitev finančnih težav mariborske nadškofije in z njo povezanih podjetij mrzlično prodajali tako nekdanji predsednik uprave cerkvenega podjetja Gospodarstvo Rast Mirko Kraševec kot tudi njegovi nasledniki, zdaj očitno ni več naprodaj. V skladu s predlogom tujih bančnikov, ki poskušajo rešiti ogromne težave nadškofije, bi namreč T-2 dokapitalizirali, in to celo z denarjem bank upnic.

V mariborski nadškofiji pravijo, da do priprave dokončnega predloga finančnega prestrukturiranja z nadškofijo povezanih družb, ki ga bodo v nekaj dneh poslali bankam upnicam, zadev ne želijo podrobneje komentirati.

Vlagatelja še iščejo

Medij: Finance Avtorji: Todorovski Ilinka Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 02. 03. 2011 Stran: 15

Natečaj za dokapitalizacijo banke, ki ima prisilno upravo, poteče jutri

Prisilna uprava Postbank BH Sarajevo, ki je v večinski lasti sklada zasebnega kapitala Poteza Adriatic Fund, išče vlagatelja za 6,6 milijona evrov vredno dokapitalizacijo banke.

Povabilo k sodelovanju na natečaju je prisilni upravitelj Stjepan Jovičič poslal tudi neposredno 13 domačim in tujim družbam, odziv pa naj bi bil po poročanju Dnevnega Avaza dober. Prijavila naj bi se tudi britanska finančna korporacija Greenhouse, ki je januarja sporočila, da se namerava širiti na Balkan in da bi bila od Poteze Adriatic Funda pripravljena odkupiti llinka Todorovski 57,2-odstotni delež v Postbank BH, in sicer za sedem do deset milijonov evrov.

Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 28. 02. 2011 Stran: 5

Tako meni mali delničar Borut Frantar, ki pravi, da bo Zvon črpal denar s prodajo delnic MKZ

Mladinska knjiga Založba (MKZ) bi kupila več lastnih delnic zato, da bi jih odkupila od Zvona Dva Holdinga, meni mali delničar Borut Frantar. Zvon je družba iz kroga mariborske nadškofije in z njo povezanih podjetij, ki so zabredla v velike finančne težave.

Zvon Dva Holding, ki ima skoraj 70 odstotkov MKZ, je na primer sredi januarja razglasil plačilno nezmožnost.

Prek prodaje MKZ do denarja?

Delničarji MKZ bodo o pooblastilu upravi MKZ za pridobivanje lastnih delnic odločali na skupščini 14. marca. MKZ že ima 3,3 odstotka lastnih delnic, sklad pa bi se lahko - če bo sklep izglasovan - povečal na deset odstotkov. Zakaj želi MKZ odkupiti lastne delnice?

Medij: Večer - V soboto Avtorji: Čokl Venessa Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V soboto Datum: 26. 02. 2011 Stran: 4

MARJAN TURNŠEK, novi mariborski nadškof in metropolit

Gospod nadškof, ste si mislili, da boste tako hitro mariborski ordinarij z vsemi pooblastili?

"Nisem pričakoval, da se bo zgodilo čez noč. Mislil sem, da bo bolj proti jeseni, bližje 75-letnici nadškofa Krambergerja, potem pa sem bil seznanjen, da je januarja ponovno prosil za razrešitev, a se nisem več ukvarjal s tem, je bilo preveč drugih stvari."

Za ogled celotnega intervjuja kliknite tukaj.

Medij: 7 dni Avtorji: Čokl Venessa Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 23. 02. 2011 Stran: 5

Slovenski kriminalisti so potrkali pri Mirku Tušu, Hrvatom menda diši "najboljši sosed" Mercator, ekonomisti iz OECD pa kritizirajo naše (ne)ukrepanje proti krizi. Škofje obžalujejo nasedle mariborske cerkvene finance in z zamudo pridigajo o poslovni etiki.

V dneh, ko je dzsjevec Bojan Petan za hrvaško časopisje razlagal, da smo v Sloveniji izumili kapitalizem brez kapitalistov - medtem sta v Zagrebu glavna "skesanca" Mladen Barišič in Nevenka Jurak iz umetno ustvarjene Fimi-Medije, ki sta dolgo dobavljala črni denar zdaj priprtemu bivšemu hrvaškemu premierju Ivu Sanaderju in HDZ, znova prala svoje ime pred tožilci -, so slovenski kriminalisti potrkali pri menda najbogatejšem Slovencu Mirku Tušu in njegovem holdingu Tuš. Akcija, ki naj bi izvir imela v Tušmobilu in sumljivih podelitvah frekvenc za mobilno telefonijo v režiji Agencije za pošto in elektronske komunikacije, je zajela lep kos Slovenije in kriminaliste spet zasula s papirji, ki jih bo treba preučiti, če naj se sum kaznivih dejanj okrepi v ukrepanje proti še enemu v vrsti slovenskih tajkunov. Še malo k Petanu, ki rad sodeluje z južnimi sosedi. Reklamno kampanjo za Petanove Terme Čatež so slovenski zdraviliščarji na primer naredili kar s hrvaško popevkarsko zvezdo Severino.

***

Mercator je vmes postal hrvaška tarča. V oči naj bi bil padel hrvaškemu prehrambnemu velikanu Agrokoru v lastništvu Ivice Todoriča. Pripravlja se sovražni prevzem, so pisali naši mediji. Ko so malo bolj pobrskali po bilancah Hrvatov, so prišli do precej verjetne teorije, da bi si prilično zadolženi megalomanski Agrokor z "najboljšim sosedom" - za zdaj z mercatorjevskimi delni-; cami, ki jih prodaja Pivovarna ; Laško in so težke slabo četrtii no slovenskega trgovca, končni cilj naj bi bilo vsaj polovično lastništvo Mercatorja - rad popravil svoje poslovne številke.

Medij: Reporter Avtorji: Karneža Cerjak Biserka Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 21. 02. 2011 Stran: 47

Še vedno ni znano, kakšen bo razplet težav mariborskega telekomunikacijskega operaterja T-2. Zaradi dolga v višini 238 milijonov evrov se je podjetje znašlo v postopku prisilne poravnave, doslej predlagane rešitve pa za upnike niso sprejemljive. Medtem seje Miran Kramberger, kije imel v T-2 vedno najmočnejši vpliv, četudi v njem ni bil nikoli zaposlen, že umaknil v podjetje MK-Institut. To pa ne pomeni, da se povsem umika iz zgodbe o gradnji optičnega omrežja.

Kot je za javnost povedal Uroš Rožič, direktor družbe T-2, naj bi bile za težak položaj, v katerem je ta operater, krive predvsem nekonkurenčne razmere na telekomunikacijskem trgu, še posebno nerešena razmerja do nacionalnega operaterja Telekom. Prav zato je T-2 januarja 2007 v dogovoru z odvetniško pisarno Mira Senice vložil odškodninsko tožbo proti Telekomu v višini 129,5 milijona evrov. Telekom je namreč z zapostavljanjem povzročal, da so se uporabniki interneta pogosteje odločali za Siol, hčerinsko podjetje Telekoma, kot pa za T-2.

Nasprotovanje prodaji

Medij: Večer - V soboto Avtorji: Stojen Jure Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: V soboto Datum: 19. 02. 2011 Stran: 7

Zaradi plačilne nesposobnosti obeh holdingov Zvon bo v kratkem razprodaja vidnih slovenskih podjetij, za nizke kupnine bodo sokrivi tudi bančniki

Še ena razprodaja se bliža. Tista, na kateri bodo ponudili dobrih 69 odstotkov Mladinske knjige Založbe. Pa dobrih 97 odstotkov Cetisa Graf, največjega delničarja celjskega Cetisa - podjetja, ki med drugim tiska naše potne lista. Enako velja za slabo četrtino celjske Cinkarne. Prav tako za dobrih 38 odstotkov Heliosa, tovarne barv iz Domžal. In dobrih 90 odstotkov Steklarne Rogaška. Tudi mnogo drugih delniških paketov bo šlo na razprodajo. Vsi gredo na trg, čeprav si borzni tečaji še niso opomogli in čeprav v Sloveniji ni veliko ljudi, ki bi si nakup lahko privoščili. V tujini pa ni veliko takih, ki bi se v tak nakup želeli spuščati. Tuji finančni svetovalci jih zdaj sicer mrzlično iščejo, kako uspešni bodo, še ni znano.

Medij: Delo Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Pa še to Datum: 17. 02. 2011 Stran: 28

Pa še to Medtem ko se mariborska nadškofija zaradi nasedlih poslovnih transakcij utaplja v dolgovih, z njimi pa so skopnele tudi naložbe malih delničarjev, je tiskovni urad Slovenske škofovske konference včeraj napovedal, da bo pomožni škof monsignor Anton Jamnik danes predaval - o poslovni etiki. Morebiti bi bilo še bolje, če bi to nalogo zaupali nekdanjemu ekonomu nadškofije Mirku Kraševcu, ki je večino propadlih poslov tudi vodil.