Zvon Ena Holding

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 07. 2011 Stran: 19

Ljubljana - Finančne težave niso edina skrb uprave Zvona Ena Holdinga, ki jo vodi Simon Zdolšek, saj ji v zadnjem času iz rok polzijo tudi vzvodi odločanja v sicer že prevzetih družbah. Izvršni direktor Zavoda za varstvo pri delu (ZVD) in tudi predsednik nadzornega sveta Save Miran Kalčič je namreč na zadnji skupščini izkoristil odsotnost večinskega lastnika Zvona Ena Holdinga in z nasprotnim predlogom poskrbel, da bodo morali delitev bilančnega dobička, zamenjava članov upravnega odbora in povečanje kapitala na skupščini po novem dobiti najmanj 90-odstotno podporo.

Takoj po skupščini je kazalo, da je zaradi te spremembe ključni glas v ZVD dobila družba I. J. Storitve Rože Mlakar Kukovič, nekoč ene od najpomembnejših finančnic poslovnega omrežja mariborske nadškofije, ki bi lahko s svojim 12-odstotnim deležem blokirala praktično vse spremembe. Na drugi strani Zvon Ena Holding samostojno ne bi mogel odločati niti o delitvi dividend, če tega ne bi podprle tudi I. J. Storitve. Toda pridobljeno moč so I. J. Storitve kratek čas po skupščini izkoristile tako, da so prodale svoj delež po za zdaj še neznani ceni. Delež je odkupil kar ZVD. Ker lastne delnice na skupščinah nimajo glasovalnih pravic, se je delež Zvona Ena Holdinga povzpel tik pod mejo 90 odstotkov, kolikor po novem potrebuje za večino odločitev na skupščini.

Medij: Dnevnik Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 16. 07. 2011 Stran: 19

V Heliosu so včeraj dopolnili letno poročilo za leto 2010 in razkrili, da so imeli konec lanskega decembra v zabilančnih sredstvih za 4,8milijona evrov korporacijskih" garancij oziroma patronatskih izjav. Spomnimo, da so mali delničarji na junijski skupščini upravi očitali, da je lam zavajala delničarje, ko je trdila, daje bilo 5,2 milijona evrov namenjenih za nepremičninski projekt v Srbiji, medtem ko se je na koncu izkazalo, da je ta znesek v obliki posojil prejel Zvon Ena Holding.

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 15. 07. 2011 Stran: 20

Ljubljana - Nove Ljubljanske banke (NLB), ki je v Zvonu Ena Holdingu nasedla s skoraj sto milijonov evrov, še enkrat toliko pa ima pogojnih terjatev, ni prepričal niti spremenjeni načrt finančne sanacije, v katerem jim cerkveni holding ponuja konverzijo gromozanskih dolgov v kapital. Znova opozarja, da kot ločitvena upnica ne bo podala nikakršnega soglasja k reprogramu posojil in znižanju obrestne mere za polovico, kar je najpomembnejši pogoj za odpravo vzrokov insolventnosti družbe. Že to, da 44,3 odstotka ločitvenih terjatev ne bo reprogramiranih, po besedah pristojnih v NLB kaže na to, da se Zvon ne more rešiti iz bankrota.

Če »spregledamo«, da so se, s tem ko je NKBM zasegla deleže, še zvišale navadne terjatve, ki bodo morale biti poplačane, pa bo dodatno unovčenih tudi 41 odstotkov ločitvenih terjatev iz naslova zabilančnih obveznosti, za katere poplačilo pa Zvon ni predvidel virov. Vse terjatve NLB so sicer že zapadle in so neplačane.

Medij: Kapital Avtorji: Širca Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borzni komentar Datum: 04. 07. 2011 Stran: 10

Ljubljanska borza je svoj svet. V zadnjih tednih smo bili ob odsotnosti objav rezultatov priča dokaj živahnemu dogajanju v slovenskih podjetjih, vseeno pa bi se rad najprej malenkost dotaknil širše slike. Ekonomski sentiment (vir: Eurostat) naj bi bil pozitivno povezan z dinamiko na borzi, ob tem pa podatki od leta 2009 dalje kažejo sliko, ki je, zanimivo, nasprotna gornji domnevi. V Sloveniji se namreč smer gibanja sentimenta in indeksa SBI TOP (31. 1. 2009 = 100) razhaja, medtem ko je za EMU in posebej za Nemčijo povezanost sentimenta z indeksi DJ Euro Stoxx 50 oz. DAX močno pozitivna. Svojstvenega faktorja naše dežele se najbrž dobro zavedajo tudi tujci, saj se kljub boljšim rezultatom podjetij in privlačnim tečajem delež tujih imetnikov vrednostnih papirjev, z izjemo Gorenja in NKBM zaradi dokapitalizacij, celo v zadnjem letu ni bistveno spremenil, število tujih imetnikov pa se je pri vseh delnicah uvrščenih v prvo in standardno kotacijo znižalo.

Nadaljevanje manevrov. Tudi brez objav rezultatov vsake toliko pride do ostrega pomika tečajev v južno smer. V prvi vrsti je za presenečenje in rahlo strmoglavljenje tečaja delnice Nove KBM poskrbela zahteva AUKN po izredni reviziji nekaterih poslov v banki. Kot kaže, je to vsaj v začetni fazi med vlagatelje pognalo strah. Delnica je namreč na dan objave zahteve, za katero Banka Slovenije sicer dvomi, ali je bila skomunicirana na pravi način, izgubila 7,84 % vrednosti in pristala pri 6,45 EUR, kar je skoraj četrtino manj od dokapitalizacij ske cene v aprilu letos. Delnica je sicer naslednji dan pridobila večino predhodne izgube, vseeno pa ne gre prezreti prej omenjenega manevra, zaradi katerega podobnih prihaja do opisanih neravnovesij na borzi. Kot da že tako ne preveč rožnata situacija v slovenskem bančnem sektorju in gospodarstvu nasploh sama po sebi ne bi bila dovolj.

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 29. 06. 2011 Stran: 19

Ljubljana - Potem ko je NLB kot (daleč) največja med bankami upnicami bankrotiranih cerkvenih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva od sodišča zahtevala, naj ju pošlje v stečaj, ker da naj ne bi bila zmožna poplačati niti 16 oziroma 17 odstotkov navadnih terjatev, se je za drugačno pot - spremembo načrta finančnega prestrukturiranja - odločilo tudi vodstvo manjšega od Zvonov.

Sklicalo je skupščino, na kateri bi lastniki Zvona Dva Holdinga (lastništvo je razpršeno, vendar Zvon Ena in »prijateljske« družbe obvladujejo okoli polovico glasov na skupščini) potrjevali povečanje osnovnega kapitala s konverzijo terjatev upnikov. Tako kot v primeru Zvona Ena Holdinga, katerega skupščina je že prejšnji petek potrdila takšen sklep, si za 4,17 evra terjatve obetajo eno novo delnico. Kot zanimivost, trenutno je delnica obeh holdingov na borzi vredna pičla dva centa. Da bi do finančnega prestrukturiranja prišlo, bi morali upniki v kapital Zvona Dva pretvoriti najmanj 13,64 milijona evrov navadnih terjatev (pri Zvonu Ena 83 milijonov evrov).

Včeraj je sicer sodišče upnike Zvona Ena pozvalo k vpisu novih delnic, za kar imajo mesec dni časa.

Manjši Zvon bi pohrustal večjega

Medij: Dnevnik Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 27. 06. 2011 Stran: 19

Delničarji Zvona Ena Holdinga so se na petkovi skupščini strinjali s konverzijo terjatev upnikov v delnice. Ti bi za vsakih 4,17 evra dolga prejeli po eno novo delnico družbe. Minimalni znesek navadnih terjatev, ki jih morajo prenesti na dolžnika, je 82,78 milijona evrov. S tem bi bili upniki, med katerimi so največje banke, poplačani v višini okoli 24 odstotkov, so komentirali v društvu Mali delničarji (MDS). Z novim načrtom finančnega prestrukturiranja Zvona Ena Holding, ki temelji na konverziji terjatev v kapital, se je isti dan seznanil tudi upniški odbor in ga s petimi glasovi za, dvema vzdržanima in nobenim proti tudi podprl.

Medij: Delo Avtorji: Fidermuc Katarina,V. T. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 06. 2011 Stran: 9

Skupščina družbe Helios s presenečenji za upravo

Delničar Marko Potočnik je na skupščini razkril, da je uprava Heliosa delničarjem prikrila posojilo svojemu največjemu lastniku, češ daje šel denar za naložbo v Srbiji - Dividende bodo, čeprav jih uprava m načrtovala

Ljubljana - »Leto 2010 je bilo zahtevno, polno negotovosti in težkih preizkušenj,« je na 17. skupščini delničarjev največjega slovenskega proizvajalca barv, lakov in umetnih smol družbe Helios poročal predsednik uprave Uroš Slavinec. Med uvodnim nagovorom delničarjev najbrž ni pričakoval, da se bo letna skupščina spremenila v precej neprijeten dogodek. Družba Helios bo morala namreč delničarjem za leto 2010 izplačati tri evre bruto dividende na delnico, skupaj nekaj več kot 835 milijonov evrov, čeprav uprava takšnega izplačila ni načrtovala. Še veliko bolj neprijetna so bila za Uroša Slavinca razkritja, daje družba leta 2009 dala skoraj 5,23 milijona evrov posojila svojemu največjemu lastniku Zvonu Ena Holdingu, kar je uprava delničarjem lani očitno prikrila.

Predsednik Heliosove uprave Uroš Slavinec je po skupščini, ki je trajala kakšno poldrugo uro, na vprašanje Dela, ali je bila to najtežja skupščina, odkar vodi družbo, kratko odgovoril: »Da.« Dogodek, ki je velikokrat le rutinsko poročanje o preteklem poslovnem letu, se je včeraj zasukal v za Helios neprijetno razkrivanje razmerij z njegovim največjim lastnikom, mariborsko finančno družbo Zvon Ena Holding: ta je imela lani še 38,3 odstotka delnic družbe, letos se je zaradi zaplembe delnic njen delež zmanjšal na skoraj 32 odstotkov.

Letošnja Heliosova skupščina bi morda potekala prav mirno, če ne bi prišla tudi delničar Marko Potočnik in predstavnik malih delničarjev Grega Tekavec z neprijetnimi vprašanji. Predstavnik Društva malih delničarjev je nazadnje napovedal, da bo društvo vložilo izpodbojne tožbe proti vsem odločitvam, ki jih je skupščina sprejela na 17. zasedanju. Marka Potočnika je posebno zmotila 104. stran Heliosovega poslovnega poročila za leto 2010, na kateri so tudi podatki o poslovnih in zunajbilančnih obveznostih družbe, ki kažejo, da je imel Helios lani 18,509 milijona evrov zunajbilančnih obveznosti, od tega 13,725 milijona evrov poroštev za posojila, ki so jih najemala podjetja iz skupine Helios. »In kaj je razlika do 18,509 milijona evrov?« je hotel vedeti delničar Marko Potočnik. Član uprave Aleš Klavžar mu je moral pojasniti, da je tudi razlika pet milijonov evrov v posojilih in o napačnem podatku v poslovnem poročilu za leto 2010 povedal: »To je redakcijska napaka.«

Medij: Dnevnik Avtorji: Rankov Suzana,Morozov Sebastjan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 06. 2011 Stran: 24

Ljubljana - Čez teden dni, ko bo Abanka Vipa na javni dražbi prodajala 3,26-odstotni delež Heliosa, bo bolj jasno, ali se v Heliosu obetajo večji lastniški premiki. Če bo namreč delež kupil kakšen od tujih vlagateljev, bi to lahko bila napoved prevzema Heliosa, ki si ga zaradi nestabilne lastniške strukture že nekaj časa ogledujejo strategi. Na drugi strani po neuradnih informacijah poskuša tudi uprava na čelu z Urošem Slavincem oblikovati večji paket delnic, ki bi ob četrtinskem državnem deležu odvrnil morebitne prevzemnike.

Abanka je javno dražbo za prodajo delnic Heliosa prvič objavila 19. maja, a jo nato preklicala. Uradni razlogi za preklic niso znani, po nekaterih informacijah pa naj bi do preklica prišlo na pobudo vodstva Heliosa. Aro naj bi namreč vplačal vsaj en tuj vlagatelj, za katerega ni bilo jasno, ali se za njim ne skriva morebitni sovražni prevzemnik Heliosa.

Včeraj je Abanka ponovno objavila javno dražbo za delnice Heliosa. Pogoji prodaje delnic so ostali praktično nespremenjeni z izjemo tega, da je v tokratni objavi izrecno predvideno, da bi lahko ob upoštevanju zakonskih pogojev delnice kupil tudi Helios ali katera od njegovih odvisnih družb. Po naših informacijah v upravi Heliosa niso skrivali nezadovoljstva, da se je Abanka v tem trenutku odločila za prodajo dobrih 3 odstotkov Heliosa. Zvon Ena Holding kot 32-odstotni lastnik Heliosa je namreč pred stečajem, zato bi banke lahko zasegle delnice ter s tem na široko odprle vrata za večje lastniške premike. Prva med bankami je to konec marca storila NKBM in delnice s terminsko pogodbo prodala Publikumu PDU, najverjetneje v dogovoru z upravo Heliosa. Pri tem je, kot smo razkrili pred dnevi, sporna predvsem nizka cena zaseženih delnic na škodo upnikov Zvona in NKBM.