Zvon Ena Holding

Medij: Dnevnik Avtorji: Tomaž Modic Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 12.01.2012

Ljubljana - Potem ko se je lanskega novembra s stečajem družbe Gospodarstvo rast dokončno podrla cerkvena finančna piramida, zgrajena na bančnih posojilih, s krizo pa so praktično presahnili viri financiranja, vse kaže, da je Nadškofija Maribor tik pred bankrotom. Že več dni ima blokirana računa pri NKBM in Abanki Vipa, zaradi neporavnanih obveznosti pa sta banki BKS in Sparkasse s pomočjo sodišča že začeli z rubežem njenih številnih nepremičnin. Zaradi dolgov v skupni višini 7,6 milijona evrov je med drugim "ogrožen" dvorec Betnava in okoliški gozdovi, pa tudi sedež nadškofije v samem središču Maribora.

Zaradi sesedanja finančne piramide, ki jih je z bančnimi posojili več let gradila Nadškofija Maribor, bi banke utegnile nadškofiji zaseči dvorec Betnava (na fotografiji) in vrsto drugih nepremičnin. (Foto: dokumentacija Dnevnika)
 
Komentarja nadškofije, na katero že več kot leto dni letijo očitki zaradi slabega gospodarjenja, ki je povzročil veliko luknjo v bilancah bank, prizadel pa je tudi na deset tisoče malih delničarjev holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, nam včeraj ni uspelo pridobiti. Na čelu gospodarske uprave je sicer jezuit Lojze Cvikl, družbo pa mu dela še kanonik Bernard Geršak. Je pa Nadškofija Maribor januarja lani, tik preden se je s svojega položaja predčasno poslovil dolgoletni mariborski nadškof Franc Kramberger, razkrila, da je imela ustanova konec leta 2010 za 17,4 milijona evrov dolga do bank.

Medij: Finance Avtorji: Petra Sovdat Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Na kratko Datum: 12. 12. 2011

Tokrat čakajo na odgovor uprave Zvona ENA in na zaslišanje izvedenca, ki je ugotovil, da je rešitev družbe še mogoča.

Mariborsko okrožno sodišče je narok o odločanju o stečaju finančnega holdinga Zvon Ena [ZVHR 0,01 0,00%] spet prestavilo, tokrat na 9. januar. Tokrat čakajo na odgovor uprave Zvona Ena in na zaslišanje izvedenca, ki je ugotovil, da je rešitev družbe še mogoča.

Medtem pa največja upnica Zvona Ena NLB, ki že mesece neuspešno zahteva stečaj, sodišču sporoča, da je mnenje izvedenca Franca Kolenca »neverodostojno in zgrešeno, izvedenec pa podatke uporablja pristransko in selektivno, in sicer izključno tiste podatke, ki so v korist dolžnika, odgovorom na vprašanja, pri katerih dejstva jasno kažejo na utemeljenost ugovora (stečaja, op. p.), pa se izvedenec izogne z navedbo, da vprašanja niso jasna ali jih v celoti ignorira«.

Medij: Večer Avtorji: Čokl Vanessa Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 26. 11. 2011 Stran: 5

ODMEV

V globoki molk je potonila mariborska nadškofija po stresni zimi 2010/2011, ko se je najprej menjal gospodarski vrh mariborske Cerkve, nakar je prišel (še en) direktni vatikanski ukor za egomansko finančno megalomanstvo z menjavo na nadškofovskem sedežu in so se potili najvišji cerkveni možje v obeh metropolijah, mariborski in ljubljanski. Leto dni so že dolgi poskusi rešiti, kolikor v mariborskem cerkvenem gospodarstvu ni nepovratno zavoženega.

Najprej je ordiniral optimizem. Vplivni tuji bančni, finančni svetovalci so merili "sveti bankrot" v Mariboru, molilo se je k neznanemu tujcu, da prinese sveži denar in požene nasedle cerkvene finance, prikazoval se je že "dokapitalizator" optimistom, a prišel ni nihče. Da bi ga spretni cerkveni arhitekti uspešno skrivali? Tako dolgo? Izključeno niti to ni, sklep pod črto pa, da velikega finančnega rešitelja ugledali nismo. Drži tudi, da je telekomunikacijski T-2 formalno še zmeraj, prek že mesece plačilno nesposobnega Zvona Ena, v posredni lasti mariborske nadškofije. Vsekakor ni Telekomov. V opozorilih, da bi telekomovski konkurenci T-2 v stečaju prišel prav, je več kot zrno soli. Zvon Ena, v večinski lasti dotolčenega Gospodarstva Rast, (še) ni v stečaju, trudu velike upnice, iz državnega proračuna polnjene NLB, navkljub. Zdaj je na poti iz prisilne poravnave v stečaj nadškofijsko Gospodarstvo Rast. Za mariborske zvonovske holdinge pa za Zvonove male delničarje to ni vesela novica. Kljub temu da je do epilogov na vseh mariborskih cerkvenofinančnih frontah še precej časa, se te zgodbe zdaj vrtijo le še na sodišču in še malo bližje je možnost, da bo na koncu vse šlo v stečaj. Zvonovsko portfeljsko premoženje (deleže v dobrih slovenskih firmah) bodo pa pograbile banke, ki so v letih debelih krav, v konjunkturi in finančni ekspanziji, rade posojale tudi cerkvenim, mariborski finančni "čarovniki" pa so bili do domače in globalne krize - mojstri, ki se spoznajo na denar.

Medij: Dnevnik Avtorji: T. K., T. M. Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 15. 11. 2011

Ljubljana - Reševanje finančnega imperija Nadškofije Maribor pred stečajem, ki se vleče več kot leto dni, dobiva nove razsežnosti. Medtem ko v krovnem Gospodarstvu rast vztrajajo, da so našli tujega vlagatelja, ki bi zagotovil sveža sredstva, je za preobrat v prisilni poravnavi Zvona Ena Holdinga poskrbelo okrožno sodišče v Mariboru.

Če je upraviteljica ugotovila, da je bila konverzija terjatev neuspešna, saj "sestrski" Zvon Dva Holding ne bi smel samovoljno pripisovati dodatnih pogojev, kot je kasnejše soglasje sodišča, in bi moral Zvon Ena v stečaj, pa je sodišče odločilo drugače. Sklenilo je, da soglasje, ki ga je Zvon Dva dobil dva meseca po izteku roka, upošteva. Breznikova socer vztraja, da sodna odredba ni pravilna. Usoda družbe, med drugim lastnice deležev v Cinkarni Celje, Heliosu in Iskri Avtoelektriki, ki je bila odvisna ravno od uspeha konverzije terjatev, pa s tem ne visi več na nitki. Kot je znano, ji je v prid tudi mnenje izvedenca, ki ga je sodišče imenovalo v sporu z upnikom NLB. Čeprav bodo ob uspehu prisilne poravnave Zvona Ena bolje poplačani tudi upniki Zvona Dva, saj bi ta prišel do velikega deleža v prvem holdingu, pa v NLB opozarjajo, da bi moral drugi holding po določilih prevzemne zakonodaje objaviti ponudbo za ostale delnice. Ker je pri konverziji predvidena cena 4,17 evra za delnico, bi imelo preostalih skoraj 30.000 delničarjev možnost iztržiti zanjo kar dvestokrat več, kot je trenutno vredna na borzi.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 22. 10. 2011 Stran: 9

Finančna kriza So znova oživele zamisli o povezovanju med Abanko in Gorenjsko banko?

Ljubljana - V času, ko javnost čaka odločitev glede dokapitalizacije NLB, prihajajo prve uradne napovedi, da bo treba kapitalsko okrepiti tudi tretjo največjo domačo banko.

Iz Abanke, ki na bančnem trgu obvladuje devetodstotni delež, so sporočili, da bo »za razvoj in stabilno poslovanje banke v obdobju 2012-2014« treba povečati njeno kapitalsko moč, ob čemer ne izključujejo niti povezovanja z drugimi bankami.

Če je še februarja letos veljalo, da je kapitalska ustreznost Abanke na »visoki ravni«, kot so takrat sporočili iz banke, je vodstvo Abanke zdaj prvič uradno opozorilo, da v nedogled to pač ne bo tako.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 15. 10. 2011 Stran: 20

Ljubljana - Potem ko predsedniku uprave Heliosa Urošu Slavincu ni uspelo oblikovati večjega paketa delnic, ki bi odvrnil morebitne prevzemnike, je predsednika uprave NLB Boža Jašoviča včeraj javno pozval, naj zaustavi prodajne postopke, in predlagal, da bi pri »izbiri najprimernejšega načina in trenutka za prodajo sodelovala tudi uprava«. Ker se bo vrednost Heliosa v prihodnjih letih zvišala, bi namreč po prepričanju Slavinca lastniki s kasnejšo prodajo lahko iztržili tudi višjo kupnino.

V prihodnjih letih se .bo opazneje zvišal dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) in prihodki, sinergijske učinke bi začeli kazati tudi številni pretekli prevzemi, zvišale pa naj bi se tudi marže iz poslovanja, razloge za zaustavitev prodaje navaja Slavinec. Čeprav nasprotovanje uprave in sindikatov prodajnim postopkom brez dvoma ne bo koristilo, lastniki po naših informacijah ne nameravajo popustiti in ustaviti prodaje, saj jim tega ne dopušča njihov finančni položaj. Poleg tega ne želijo tvegati, da bi se Helios prodajal v stečajni masi Zvona ena holdinga, saj bi to po njihovih ocenah negativno vplivalo tudi na višino kupnine (banke pri prodaji nastopajo kot zastavne upnice Zvona ena holdinga). Bankirji še poudarjajo, da bodo v prodajni postopek vključili tudi upravo, vendar mora biti najprej podpisan prodajni sporazum.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 05. 10. 2011 Stran: 9

Upnice preverjajo možnosti za prodajo deleža v Heliosu Po naših podatkih so se sestanka v NLB včeraj udeležili tako rekoč vsi večji lastniki Heliosa in tudi tisti, ki bodo to šele postali - Nekatere banke še niso lastnice deležev, ampak zastavne upnice

Če naše informacije držijo, so se sestanka v NLB včeraj udeležili tako rekoč vsi večji lastniki Heliosa in tudi tisti, ki bodo to šele postali. Drugače kot pri večini drugih aktualnih prodaj banke v Heliosu namreč še niso lastnice deležev, za katere iščejo kupca.

To velja zlasti za NLB, Abanko in Banko Celje, pri kateri je cerkveni Zvon Ena Holding zastavil dobro tretjino Heliosa. Te torej iščejo kupca kot zastavne upnice Heliosa. Edina od bank, ki je doslej zasegla delnice, je Nova Kreditna banka Maribor, ki ima dobrih 5,6 odstotka domžalske tovarne. Banke preverjajo teren Po neuradnih informacijah bankirji v sporazumu (ta še ni podpisan, včerajšnji sestanek tudi ni bil prvi o tej temi, op. p.) niso opredelili cene, po kateri želijo prodati delnice Heliosa, kar pomeni, da sporazum za prodajalce pravzaprav ni zavezujoč.

Banke torej pripravljajo teren za morebitno prodajo in poskušajo pokazati, da so tudi v primeru Heliosa delovale kot dober gospodar. »Kot smo že večkrat povedali, NLB prodaja delnice, ki jih je pridobila iz unovčenja zastav ali pa jih ima še za zavarovanje. Pogovori o možni skupni prodaji potekajo,« so včeraj informacijo potrdili v NLB.

Na prodajo pa upajo mali delničarji, ki že preverjajo pripravljenost delničarjev zanjo. »Ker imamo z nekaterimi, že začetimi prodajnimi postopki slabe izkušnje, smo se v društvu MDS na željo nekaterih malih in manjšinskih delničarjev odločili, da pripravimo svoj sporazum, katerega edini namen je odprodaja delnic Heliosa po maksimalni ceni. Zato smo v njem opredelili minimalno prodajno ceno 600 evrov; to je 230 evrov nad trenutno borzno ceno oziroma 100 evrov nad knjigovodsko ceno, ki je konec leta 2010 znašala 498,40 evra,« je včeraj pojasnil predsednik združenja MDS Rajko Stanković.

Včeraj je bilo večkrat slišati, da lastniki Heliosa sporazuma o prodaji še niso podpisali, hkrati pa da je zanimanje med kupci precejšnje. Med interesenti za nakup je menda tudi poslovni partner Heliosa, ameriška družba PPG. »Če bi bil morebitni prevzemnik Heliosa ameriški PPG, bi tega poslovodstvo težko označilo kot sovražnega prevzemnika, saj imata Helios in PPG že več kot deset let skupno podjetje, ki uspešno deluje,« je včeraj menil Rajko Stanković.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 13. 09. 2011 Stran: 22

Ljubljana - Bankirji bodo, kot kaže, kmalu ostali brez glavnega argumenta, s katerim so se do zdaj branili pred zasegom delnic insolventnim holdingom in tako zgolj podaljševali likvidnostni krč v slovenskem gospodarstvu. Ministrstvo za gospodarstvo, ki ga začasno vodi Mitja Gaspari, je namreč v vladno proceduro poslalo predlog za spremembo zakona o prevzemih, ki bi upnikom bistveno olajšal zaplembe delnic in poplačilo terjatev, pri tem pa jim ne bi bilo treba skrbeti, da bi se zaradi tega znašli v postopkih Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP).

Spremenjen zakon o prevzemih, o katerem bo predvidoma v četrtek odločala vlada, predvideva, da upnikom, ki bi 25-odstotni prevzemni prag presegli zaradi zasega delnic oziroma unovčenja zavarovanj, ne bi bilo treba objaviti prevzemne ponudbe. Toda sočasno ne bi smele uresničevati niti glasovalnih pravic iz zaseženih delnic. »Namen banke ob unovčevanju zavarovanja je namreč poplačilo terjatve, ne pa upravljanje s ciljno družbo,« so v predlogu za spremembe zakona zapisali na ministrstvu za gospodarstvo.