Zvon Ena Holding
Nasvet: Kako brati bilance
Medij: Finance Avtorji: Karel Lipnik Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 05. 2012
Od danes bo v bazi AJPES brezplačno dostopna večina lanskih bilanc, poslovnih izidov in letnih poročil; svetujemo, katerim postavkam namenite svojo pozornost.
Če se večina podjetnikov brez večjih težav prebije skozi izkaz poslovnega izida, pa se je vsaj v prejšnjih letih malokdo ustavil pri bilanci stanja. Toda ta nam pogosto veliko več pove o finančni stabilnosti podjetja. Svetujemo, kako je treba »brati« bilanco stanja.
Vnaprej opozarjamo, da naše razlage niso formalno strokovne, ampak so posplošene, da bi bile razumljive vsem bralcem. Pod drobnogled smo vzeli bilanco stanja iz letnega poročila skupine Helios , največjega slovenskega proizvajalca premazov , ki je v ponedeljek objavil letno poročilo.
Bilanca stanja sta dva ločena popisa. Prvi je popoln popis premoženja, s katerim podjetje oziroma skupina razpolaga. Seznam premoženja obsega vse od stolov in miz v pisarnah do delovnih strojev, stavb in patentnih pravic.
Drugi seznam je popis virov premoženja, ki nam pove, kako je podjetje to premoženje dobilo. Na tem seznamu so vplačila lastnikov in minuli nerazdeljeni ustvarjeni dobički družbe, ki skupaj sestavljajo lastniški kapital. Preostali del bilance virov premoženja so najeta posojila in poslovne obveznosti družbe. Skupni vrednosti na obeh seznamih morata biti enaki.
Poglejmo, kje se skriva največ nevarnosti, ko pregledujemo »zdravje« podjetja.
Holdingi z rekordnimi izgubami in milijardnimi dolgovi na robu preživetja
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 04. 2012 Stran: 15
Ljubljana - Minulo leto je največje slovenske holdinške družbe, ki so pred začetkom finančno-gospodarske krize obvladovale velik del gospodarstva, pripeljalo na sam rob preživetja. Zgolj največji holdingi, ki kotirajo na Ljubljanski borzi in ki imajo skupno več kot 267.000 delničarjev, so morali namreč lani po za zdaj še neuradnih podatkih oblikovati za več kot 200 milijonov evrov slabitev. Gre za najslabši rezultat od leta 2008, ko so se tečaji na Ljubljanski borzi znižali za kar dve tretjini. Skupna izguba največjih holdingov je tako lani dosegla okoli 150 milijonov evrov, pri čemer je pričakovati, da bo številka po objavi vseh rezultatov še višja. V to pa ni vključenih za okoli milijardo evrov izgub, ki so v stečaj pahnile Merfin, Zvon Ena Holding, Zvon Dva Holding, Pom-Invest in Proholding, če omenimo zgolj nekatere medijsko bolj prepoznavne holdinge.
Kapital kopni, dolgovi ostajajo
Zaradi negativnega poslovanja in ponovnih padcev tečajev se je lani še dodatno poslabšala finančna slika holdinških družb. Še delujoči holdingi so namreč od začetka finančnogospodarske krize izgubili že skoraj tri četrtine celotnega kapitala, medtem ko je finančni dolg ostal praktično nespremenjen. Vse njihove prodaje finančnih naložb so v zadnjih letih tako dejansko zadoščale zgolj za pokritje obresti, ki pa jih številni že dlje časa niso več zmožni plačevati. V začetku letošnjega leta so imeli največji holdingi, ki kotirajo na borzi, še vedno za okoli 940 milijonov evrov posojil, kar je le nekaj odstotkovmanj kot na vrhuncu borzne evforije leta 2007. Za primerjavo, njihov skupni kapital se je znižal na manj kot 600 milijonov evrov (brez upoštevanja obeh propadlih holdingov Zvon), kar je celo manj, kot sta ga imela v najboljših časih zgolj Sava in NFD Holding.
Naše analize kažejo, dajelanivsem 17 analiziranim holdingom finančni dolg uspelo znižati za vsega dobrih 20 milijonov evrov, pri čemer pa sta za celoten znesek dejansko poskrbela Istrabenz (njegove rezultate smo izračunali na podlagi objav na Agenciji za javnopravne evidence in storitve) in Triglav Naložbe. Prvi je namreč finančne obveznosti znižal za 11 milijonov evrov, slednji pa za 14,5 milijona evrov. Praktično vsa posojila je že v prvi polovici minulega leta odplačal tudi holding Ml1 ki je bil sicer tudi pred tem praktično nezadolžen, medtem ko se je zaradi lanskoletne dokapitalizacije izboljšala tudi finančna slika Modre Linije Holdinga.
Milijonske izgube še prihajajo
Ruleta se je ustavila
Medij: Vestnik Murska Sobota Avtorji: Votek J. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 22. 03. 2012 Stran: 4
Ruleta s stavami mariborske nadškofije seje končno ustavila. Padla zadnja stava, s katero so si skušali priigrati vsaj nekaj ugleda med malimi ljudmi. Da poenostavimo, Zvon ena, ki so si ga prizadevali ohraniti pri življenju, je v stečaju, prav tako škofijsko gospodarstvo Rast. Zvon ena je bil pomemben, saj bi z njegovim životarjenjem podaljševali upanje malim delničarjem, da le niso izgubili svojih vložkov v tem skladu. Žal seje izšlo tako kot z vsem preostalim nadškofijskim premoženjem. Ne samo delničarji, izgubile so tudi novonastale škofije, ki jim je bil po delitveni bilanci zagotovljen del premoženja, ki naj bi ga uporabile za začetek in nemoteno delovanje. Soboška škofija naj bi po delitveni bilanci dobila petino premoženja. Edino, kar je morda ta hip dobro je to, da ji ne bo treba odplačevati petine dolga.
Finančna luknja velika okrog 900 milijonov evrov, pa le ni tako nedolžna stvar, kot se na pogled zdi. Res je, najprej so izgubili tisti, ki so omogočili začetek te velike igre. To so mali vlagatelji, ki so vložili svoje certifikate, pozneje, med največjim razcvetom liberalnega finančnega fundamentalizma, pa tudi svoje prihranke. Vse to v veri, da bo institucija omejila delovanje finančnih lakomnikov. Začetki so bili obetavni, saj so naložbe razpršili v dobro stoječa podjetja, ki so to še danes in imajo še vedno visoko ceno na trgu. Žal seje vzporedno s tem začel napihovati balon, ki ni poznal etičnih pregrad in mej. Se še spomnite trde pornografije na T-2 za ceno komercialnega uspeha na trgu. Če seje našel kdo v njihovih vrstah, kije opomnil na nevarno igro establišmenta s Krašovcem na čelu, je doživel osebno diskreditacijo in medijski Unč na najbolj podel in nizkoten način. Šele zdaj je jasno, da medijska afera o zasebnem življenju nekega duhovnika pred petimi leti, ni bila plod domišljije neke pobožne gospe iz nekega gorenjskega kraja, ampak je bila ta gospa dobro podučena, kako bo odmerjala informacije o spornem duhovniku. Podobnih prijemov so se posluževali tudi pozneje.
Cerkveni finančni polom ni le posledica T-2, ampak brezglavega zadolževanja
Medij: Dnevnik Avtor: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika/oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 20.03.2012 Stran: 17
Če je ljubljanski nadškof Anton Stres minuli teden izjavil, da je za propad več kot pol milijarde evrov težke finančne piramide, ki jo je z bančnimi posojili zgradila mariborska nadškofija, kriva predvsem postavitev lastnega optičnega omrežja operaterja T-2, kiji cerkvena holdinga nista bila dorasla, pa podrobnejši pregled njunega dolgoletnega poslovanja kaže, da je vse prej kot tako.
Obsežnih sredstev, ki sta jih Zvon Ena Holding in Zvon Dva Holding potrebovala za nakupe in prodajo številnih naložb po Sloveniji, jugovzhodni Evropi in tudi Argentini, namreč nista dobila pri svojem večinskem lastniku - posredno Nadškofiji Maribor - ampak sta si jih v času debelih krav večino izposodila pri državnih bankah. Čeprav sta v rokah držala velik kos slovenskega gospodarstva in bila hkrati dolgoročna delničarja Heliosa, Cinkarne Celje, Steklarne Rogaška, TKK Srpenice in vrste drugih družb, pa pri bankah začuda nista izposlovala dolgoročnih posojil, temveč le kratkoročna, ki sta jih nato vsako leto podaljševala.
Finančna piramida se je podrla kot hišica iz kart
Dokler so indeksi na borzah rasli in dividende od naložb redno pritekale, holdinga nista imela težav s plačevanjem večmilijonskih obresti, vsaj Zvon Ena Holding pa je del ustvarjenih dobičkov izplačeval tudi svojim delničarjem.
Ko je udarila finančna in gospodarska kriza in mnoga podjetja niso bila več sposobna izplačevati dobičkov, s katerimi bi lahko holdinga vračala obresti, kaj šele glavnice posojil, pa sta zašla v hude likvidnostne težave.
Čeprav je osrednji indeks Ljubljanske borze od leta 2007, ko sta kupila večje pakete delnic Heliosa, Cinkarne Celje in Tovarne olja Gea, do začetka leta 2009 izgubil kar 70 odstotkov vrednosti, pa sta holdinga svoje naložbe prevrednotila in razglasila insolventnost šele januarja 2011. Ko je sodišče letos po več kot letu dni zavlačevanja le presekalo njuno agonijo in ju poslalo v stečaj, so posledice jasne: okoli 65.000 delničarjev je ostalo brez premoženja, lastništva številnih (tudi finančno izčrpanih) velikih družb so se znašla na prepihu, mariborska nadškofija je zaradi lastnih dolgov in izvršb pred kolapsom in zasegom nepremičnin, tudi dvorca Betnava, deset slovenskih bank pa se bo moralo namesto s poplačilom več deset milijonov evrov dolga zadovoljiti z lastniškimi deleži na desetine podjetij.
Začeli s 175 milijoni evrov kapitala in nič dolga...
Pličanič in Žerjav v remont ZFPPIPP. Kako bi laho koristila upnikom?
Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra,Šimac Jurij,Dakić Lana Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 20. 03. 2012 Stran: 2
Pravosodni minister Senko Pličanič in njegov kolega, pristojen za gospodarstvo, Radovan Žerjav sta se lotila spreminjanja stečajne zakonodaje. Kaj bo s to, bo znano najpozneje do aprilske seje vlade, ko naj bi odločali o njej. S kakšnimi spremembami bi ministra res koristila upnikom?
Težav je v stečajni zakonodaji veliko, poenostavljeno gre za tri sklope:
- postopki so predolgi in prezapleteni;
- omogočajo preveč pravniškega izmikanja;
- predvsem pa ni jasno določeno, kdaj mora poslovodstvo uradno razglasiti insolventnost.
Za razglasitev insolventnosti je pristojna uprava ali nadzorni svet. Stečajni zakon določa, daje dolžnik insolventen, »če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v letnem poročilu za zadnje poslovno leto pred zapadlostjo teh obveznosti«.
Kje so težave?
Prodaja Heliosa se tudi uradno začenja
Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 17. 03. 2012 Stran: 20
Ljubljana - V začetku tedna so po naših informacijah pogodbo za skupno prodajo Heliosa podpisali še zadnji člani prodajnega konzorcija, ki skupaj obvladujejo kar okoli 75-odstotkov lastništva domžalskega premaznika. O sklenitvi konzorcijske pogodbe je Nova Ljubljanska banka, ki vodi prodajo, že obvestila upravo Heliosa pod vodstvom Uroša Slavinca, v naslednjih tednih pa bodo lastniki potencialnim strateškim investitorjem poslali tudi javno povabilo k sodelovanju v prodajnem postopku.
V prihodnjih tednih bo konzorcij največjih lastnikov Heliosa potencialne strateške investitorje tudi uradno pozval k sodelovanju pri prodaji Heliosa, skrbni pregledi pa naj bi se predvidoma začeli sredi letošnjega leta.
Po prejemu nezavezujočih ponudb bodo najresnejši investitorji začeli tudi skrbni pregled Heliosa, vendar pa bo to v veliki meri odvisno tudi od sodelovanja uprave. Ta namreč prodaji Heliosa že od vsega začetka ni naklonjena, vendar pa naj bi v zadnjih tednih tudi med menedžmentom prevladalo spoznanje, da je prodaja zaradi stečaja Zvona Ena Holdinga neizogibna. Po ocenah poznavalcev razmer bi se lahko skrbni pregledi poslovanja začeli sredi leta. Kot smo že poročali, naj bi se za prevzem Heliosa resno zanimali ameriška korporacija PPG, s katero ima Helios v Nemčiji tudi skupno podjetje, japonski Kansai Paint, indijski Asian Paints in dunajski holding Ring International.Po strmem padcu poslovanja v letu 2009 je lani Skupina Helios prihodke povečala za dobro desetino, na 337,5 milijona evrov, medtem ko se je dobiček iz poslovanja pred amortizacijo zvišal na 21,5 milijona evrov. Zaradi slabitve naložb v višini štiri milijone evrov, rasti stroškov financiranja in izgub iz tečajnih razlik se je čisti dobiček Skupine Helios lani zmanjšal skoraj za polovico in znašal le 1,3 milijona evrov. Na lanskoletno poslovanje je imela velik negativen vpliv tudi visoka rast cen surovin, ki se je v zadnjih mesecih minulega leta sicer nekoliko umirila. Kljub temu je morala Skupina Helios od vsakih 100 evrov prihodkov lani v povprečju nameniti kar 57 evrov zgolj za stroške materiala.
Poskus diskreditacije
Medij: Družina Avtorji: Prevc Boštjan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Odmevi, predlogi Datum: 18. 03. 2012 Stran: 14
IZJAVA
V tedniku Mladina je novinar Borut Mekina v petek, 9. marca 2012, objavil članek z naslovom »Usodni Stres«, v katerem obtožuje sedanjega ljubljanskega nadškofa msgr. dr. Antona Stresa, da je odgovoren za vse odločitve, zaradi katerih je prišlo do dolžniške krize, v kateri se je znašla mariborska nadškofija. Sedanji ljubljanski nadškof je bil kot pomožni škof v Mariboru v letih od 2000 do 2006 po svoji funkciji član - in samo član gospodarskega sveta omenjene škofije. Ko je kot novoimenovani celjski škof leta aprila 2006 zapustil Maribor, je bilo finančno stanje tamkajšnje (nad)škofije neproblematično.
V članku Boruta Mekine je veliko navedenih številk močno pretiranih, podatki so pomešani in prik
Neznanci snubijo delničarje Iskre Avtoelektrike
Ljubljana - Potem ko se je zaradi finančnega zloma Zvona Ena Holdinga in Zvona Dva Holdinga odprla lastniška struktura Iskre Avtoelektrike, so sedaj njeni mali delničarji očitno postali tarče samozvanih investicijskih svetovalcev. "V zadnjem času se na Iskro Avtoelektriko po dodatne informacije obrača vse več malih delničarjev, saj naj bi jih neznane osebe po telefonu in pisno pod pretvezo nujnosti pozivale k prodaji delnic," so sporočili iz Iskre Avtoelektrike.
Hkrati je uprava šempetrske družbe pod vodstvom Edvina Severja delničarje pozvala, naj tem pritiskom in manipulacijam ne nasedajo, saj družba v zadnjem obdobju dosega dobre rezultate, ki naj bi se postopno odrazili tudi na ceni delnice. Glede na ocenjene lanskoletne rezultate Iskra Avtoelektrika na borzi kotira pri le 1,3-kratniku dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) in nekaj manj kot petkratniku lanskoletnega čistega dobička.
Usodni Stres
Medij: Mladina Avtorji: Mekina Borut Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 09. 03. 2012 Stran: 18
Za zrušitev cerkvene finančne piramide, ki bo prizadela skoraj 10 tisoč delavcev, je odgovoren sedanji prvi mož slovenske RKC Anton Stres, kije v odločilnih letih kot vodja gospodarskega sveta mariborske nadškofije sprejel vse ključne odločitve.
Le še 311 evrov ima Gospodarstvo Rast na svojem računu v banki NKBM. Še 128 evrov je v hišni blagajni podjetja, na Slovenski 17 v Mariboru, ostalo premoženje pa je v finančnem smislu bolj ali manj nelikvidno. To so recimo različne barve, laki, razredčila s pretečenim rokom trajanja, gobice, večji in manjši vijaki pa tudi »zlati lističi«, namenjeni restavratorstvu, shranjeni v kleti podjetja. Vse to je skupaj vredno okoli 6000 evrov, piše v minuli teden objavljenem poročilu stečajne upraviteljice tega podjetja, kije bilo nekoč odskočna deska za finančne avanture mariborske nadškofije. Res je, da ima podjetje v lasti še nekaj vinogradov in starejšo hišo v Slovenski Bistrici, kar vse je cenilec ocenil na okrog 245.335 evrov. A v državni NLB se medtem sprašujejo: Kako naj si sedaj s temi razredčili in vinogradi v občini Krčevina povrnejo 91 milijonov evrov, ki so jih pred leti posodili cerkvi, zanje pa je jamčilo Gospodarstvo Rast?
Biblični potop
Za največjo gospodarsko polomijo po osamosvojitvi države je doslej veljal poskus menedžerskega prevzema družbe Merkur. Skupina menedžerjev okrog Bineta Kordeža je po stečaju svojega podjetja za seboj pustila kar 471 milijonov evrov globoko luknjo - toliko terjatev, predvsem do bank, je namreč na koncu priznalo sodišče. Ostali, podobni neslavni primeri so se gibali v razsežnostih tam okrog 150 milijonov evrov. Za 180 milijonov evrov terjatev je denimo za seboj pustil stečaj Poteze Naložb, ki je doslej veljal za drugo največjo gospodarsko polomijo, približno toliko pa je »vreden« tudi poskus privatizacije Pivovarne Laško. Po propadlem menedžerskega prevzemu skupine Laško je Infond holding Boška Šrota bankam ostal dolžen 167 milijonov evrov.
Drugi izraz za varčevanje: plenjenje
Medij: Delo Avtorji: Bratož Igor Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Kultura Datum: 08. 03. 2012 Stran: 18
Vlada in pisatelji Pisatelja Vlado Zabot in Dušan Sarotar svarita pred načrti o javno-zasebnem partnerstvu v kulturi - Zamenjave pri največji slovenski založbi, negotova usoda Konzorcija
Pisatelj Vlado Zabot, nekdanji predsednik Društva slovenskih pisateljev, je na pisateljske kolegice in kolege oziroma »slovenske kulturnike« včeraj naslovil pismo, v katerem opozarja, da so te dni lahko priča »nesprejemljivemu rušenju infrastrukture na področju kulture, knjige, filma ...«.
Vlado Žabot ugotavlja, da lahko sledimo »oblastnemu plenjenju realnega in simbolnega kapitala te države. To počnejo ljudje, ki v slovenski kulturi nimajo ugleda in referenc. Ki področja ne poznajo. Vodi jih sla po kapitalu. in oblasti.« Žabot sprejem uredbe o ukinitvah ali »pridružitvah v okvir ministrstva« številnih politično avtonomnih institucij na področju kulture, od Javne agencije za knjigo RS, prek Arhiva RS, do Slovenskega filmskega centra, komentira z ugotovitvijo, da jo bo državni zbor jutri potrjeval po hitrem postopku - »Brez argumentov. Brez javne razprave. Brez spoštovanja osnovnih evropskih demokratičnih standardov. Z večino pač - skratka po turško.«
Trivializacija programov in kulture
