Telekom Slovenije
Izredna revizija v Telekomu Slovenije
Medij: Večer Avtorji: Stojan Jure Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 25. 03. 2011 Stran: 9
Država je dosegla svoje - da, v Telekomu Slovenije bo izredna revizija in ne, družba ne bo odkupovala lastnih deležev
Delovanje dveh uprav v zadnjih petih letih. Vsi nakupi in prodaje delnic in poslovnih deležev. Vse na novo ustanovljene hčerinske firme. Vsi opcijski posli. Vsi nepremičninski in investicijski posli, ki presegajo milijon evrov. Pa vsi krediti, ki so jih podeljevali. Vse to mora pod drobnogled revizorjev iz hiše Deloitte, so včeraj na skupščini sklenili delničarji Telekoma. In pri tem so bili zelo soglasni. Sklep je dobil 99,74-odstotno podporo (na skupščino so sicer prišli predstavniki lastnikov 82 odstotkov delnic). Odločilni pa so bili državni glasovi. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) je predstavljala državno polovico Telekoma, glasovala pa je tudi v imenu Slovenske odškodninske družbe (Sod). Slednja ima skupaj s Kapitalsko družbo (Kad) petino delnic. Prav Sod in Kad pa sta revizijo sploh predlagala.
Kaj želijo lastniki izvedeti? Ali so bili posli Telekoma pod nekdanjim predsednikom uprave Bojanom Dremljem in zdajšnjim Mco Kranjčevičem ekonomsko upravičeni, transparentni in zavarovani. Pa tudi to, kako vplivajo na Telekom z vidika izpostavljenosti tveganjem. Bo pa ta široka revizija že druga po vrsti, saj je nadzorni svet družbe že lani prejel izsledke "forenzičnega" pregleda nakupov firm v Makedoniji in slovenskega prevzema spletne družbe Najdi.si. Revizorji so ugotovili kopico nepravilnosti, nova uprava pa je že sprožila prve pravne korake. Kranjčevič je včeraj delničarjem celo povedal, da je Telekom v zvezi z enim od omenjenih prevzemov že vložil odškodninsko tožbo. Proti komu in za kolikšno vsoto, pa bo razkril šele, ko bo tožba uspešno vročena toženim. Prvi mož Telekoma sicer pričakuje, da bo tokratna revizija tokrat zahtevala vsaj pol leta dela.
Ne bo odkupov lastnih delnic
Dagmar Komar v Telekomu nad interese Kada, Soda in skupine malih delničarjev
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 25. 03. 2011 Stran: 23
Ljubljana - Predsednica uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN) Dagmar Komar se je na včerajšnji skupščini postavila na stran uprave Telekoma Slovenije in tako preprečila izglasovanje pooblastila za nakup lastnih delnic. S tem se je Komarjeva jasno postavila tako proti željam večje skupine malih delničarjev Telekoma Slovenije kot tudi proti ekonomskim interesom Slovenske odškodninske družbe (Sod), Kapitalske družbe (Kad), ki bo morala letos v pokojninsko blagajno nameniti 50 milijonov evrov, in celotne Republike Slovenije, ki na takšen način dopušča nedonosno poslovanje svojih strateških naložb.
Že na prvi pomembnejši letošnji skupščini so se tako uresničile napovedi, da AUKN ne bo delovala v ekonomskem interesu paradržavnih skladov, ki bi morala zaradi svojih zakonskih obveznosti od strateških naložb države zahtevati izboljšanje donosnosti. »Po oceni agencije mora biti sklad lastnih delnic oblikovan premišljeno in podprt z dolgoročno strategijo. V tem trenutku ne vidimo ekonomskih razlogovza oblikovanje sklada lastnih delnic« je na skupščini povedala Komarjeva, ki meni, da bi nakup lastnih delnic poslabšal celo bonitetno oceno Telekoma.
ATVP blokirala državo v Petrolu
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 23. 03. 2011 Stran: 9
Novi ukrepi Agencije za trg vrednostnih papirjev
Zaradi neobjave prevzemne ponudbe je ATVP lastnikom Petrola, ki presegajo prag, odvzela glasovalne pravice
Ljubljana - Potem ko je Agencija za trg vrednostnih papirjev zaradi neobjave prevzemne ponudbe zamrznila glasovalne pravice države v Abanki, je včeraj z enako sankcijo kaznovala tudi lastnike ljubljanskega Petrola. Skupaj je zamrznila kar dobrih 29 odstotkov glasovalnih pravic države v Petrolu, ta ukrep pa bo veljal, dokler državni lastniški blok ne bo objavil prevzemne ponudbe za Petrol ali zmanjšal svojega deleža pod prevzemni prag v višini 25 odstotkov.
Podobno kot v primeru Abanke (v tej je agencija zamrznila glasovalne pravice države že konec januarja) so tudi pri Petrolu brez glasovalnih pravic ostali lastniki, ki jih glavni nadzornik kapitalskega trga povezuje z državo: Zavarovalnica Triglav, Slovenska odškodninska družba, Kapitalska družba, Mobitel, Pozavarovalnica Triglav, KBM-Fineko in Aerodrom Ljubljana. Vseh sedem omenjenih družb bo brez glasovalnih pravic v Petrolu, vse dokler skupaj z Luko Koper, Novo Kreditno banko Maribor in DSU ne objavijo ponudbe za prevzem Petrola ali ne odtujijo delnic, tako da skupaj, ena ali več njih, ne bodo več presegale 25-odstotnega prevzemnega praga, lahko razberemo iz odločbe ATVP.
Država brez glasov v Petrolu
Medij: Dnevnik Avtorji: Ni avtorja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 23. 03. 2011 Stran: 24
Po Abanki Vipi je včeraj država ostala brez glasovalnih pravic tudi v nacionalnem trgovcu z naftnimi derivati Petrolu. Agencija za trg vrednostnih papirjev je namreč Kapitalski družbi, Slovenski odškodninski družbi, Skupini Triglav, Pozavarovalnici Sava, Skupini NKBM in Aerodromu Ljubljana vzela glasovalne pravice za njihov 29-odstotni delež v Petrolu. Poleg Abanke in Petrola ATVP zaradi suma kršitve zakona o prevzemih vodi postopek proti državnim družbam tudi v Krki, Telekomu, Savi, Pozavarovalnici Sava, Aerodromu Ljubljana...
Kdo jih bo v Telekomu dobil po prstih
Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 22. 03. 2011 Stran: 5
Kamna spotike: ali ima država glasovalne pravice, bo delavska direktorica poslušala delavce ali upravo?
Uprava Telekoma, ki jo vodi Ivica Kranjčevič, se lahko spre z zaposlenimi in z lastniki. Prvi namreč še niso potrdili odločitve o združevanju Telekoma in Mobitela, državni lastniki pa lahko na četrtkovi skupščini celo ostanejo brez glasovalnih pravic.
Kot piše Dnevnik, lahko uprava presodi, da obstaja podlaga za zamrznitev več kot 73 odstotkov državnih glasov. Skupščina bo sicer prav na zahtevo delničarjev Telekoma: odločanje o posebni revizijiposlov zahtevata Kad in Sod, odločanje o pooblastilih za nakup lastnih delnic pa zahteva 5,82 odstotka delničarjev, med katerimi so NLB, Zavarovalnica Triglav in Kad, kot so mediji že pisali.
»Uprava nasprotuje nakupu lastnih delnic Telekoma, tudi zaradi poslabšanja kapitalske ustreznosti in znižanjabonitet. Ne nasprotuje pa predlogu za imenovanje dodatnega revizorja,« pravijo na Telekomu.
ATVP še ne bo odločil o Telekomu
Bo uprava Telekoma preprečila državi glasovanje na skupščini?
Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 21. 03. 2011 Stran: 21
Ljubljana - Čeprav so največji izmed »malih« delničarjev Telekoma Slovenije, med katerimi so tudi Kapitalska družba (Kad), Zavarovalnica Triglav in NLB, za prihajajočo skupščino predlagali, naj uprava Telekoma začne z nakupi lastnih delnic, je precej možnosti, da bo predlog padel. Zakaj? Uprava, ki javno nasprotuje temu predlogu, lahko namreč državnemu bloku delničarjev prepreči glasovanje na skupščini.
Čeprav v postopku odvzema glasovalnih pravic, ki ga je proti državnim lastnikom Telekoma, tako kot v primeru Abanke, Zavarovalnice Triglav, Petrola, NKBM in drugih družb, sprožila Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), še ni bilo izdane odločbe, pa lahko uprava, ki jo vodi Ivica Kranjčevic, oceni, da vseeno obstaja podlaga za »zamrznitev« več kot 73 odstotkov državnih glasov. Takšno potezo bi lahko »legitimiralo« tudi četrtkovo stališče sveta ATVP v zvezi s predlogom avtentične razlage zakona o prevzemih, s katerim želi državni zbor državi pomagati v postopkih pred ATVP in ki je po naših informacijah odklonilen.
Telekom Slovenije
Vizionarski polom T-2
Medij: Reporter Avtorji: Karneža Cerjak Biserka Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 21. 02. 2011 Stran: 47
Še vedno ni znano, kakšen bo razplet težav mariborskega telekomunikacijskega operaterja T-2. Zaradi dolga v višini 238 milijonov evrov se je podjetje znašlo v postopku prisilne poravnave, doslej predlagane rešitve pa za upnike niso sprejemljive. Medtem seje Miran Kramberger, kije imel v T-2 vedno najmočnejši vpliv, četudi v njem ni bil nikoli zaposlen, že umaknil v podjetje MK-Institut. To pa ne pomeni, da se povsem umika iz zgodbe o gradnji optičnega omrežja.
Kot je za javnost povedal Uroš Rožič, direktor družbe T-2, naj bi bile za težak položaj, v katerem je ta operater, krive predvsem nekonkurenčne razmere na telekomunikacijskem trgu, še posebno nerešena razmerja do nacionalnega operaterja Telekom. Prav zato je T-2 januarja 2007 v dogovoru z odvetniško pisarno Mira Senice vložil odškodninsko tožbo proti Telekomu v višini 129,5 milijona evrov. Telekom je namreč z zapostavljanjem povzročal, da so se uporabniki interneta pogosteje odločali za Siol, hčerinsko podjetje Telekoma, kot pa za T-2.
Nasprotovanje prodaji
ATVP še nad državne lastnike Telekoma
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 12. 02. 2011 Stran: 9
Novi ukrepi Agencije za trg vrednostnih papirjev
Agencija podobno kot v primerih Petrola, Save, Abanke, Zavarovalnice Triglav in novomeške Krke preverja sum, ali so državni lastniki Telekoma kršili prevzemno zakonodajo
Ljubljana - Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) zadnje čase kot »v nadaljevanki z več dejanji« drugega za drugim odpira postopke suma kršitve prevzemne zakonodaje v najuglednejših slovenskih blue chipih. Zdaj je pod drobnogled vzela še državne lastnike Telekoma Slovenije, ki bi v najslabšem primeru lahko izgubili najmanj 70 odstotkov glasovalnih pravic v Telekomu.
Podobno kot v primerih Petrola, Save, Abanke, Zavarovalnice Triglav in novomeške Krke ATVP zdaj preverja sum, ali so državni lastniki Telekoma kršili prevzemno zakonodajo. Poleg Slovenske odškodninske in Kapitalske družbe so se pod drobnogledom agencije znašli Zavarovalnica Triglav, Luka Koper, Nova Kreditna banka Maribor, Sklad za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško, Pozavarovalnica Sava in Aerodrom Ljubljana; te je glavni nadzornik kapitalskega trga včeraj pozval, naj se izrečejo o tem, ali so v Telekomu delovali usklajeno in ali so s tem kršili prevzemno zakonodajo. Še drugače: ali torej »obvladajo« določila zakona o prevzemih ali ne.
Infuzija za Telekom
Medij: Delo Avtorji: Jakše Luka Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Ozadja Datum: 07. 02. 2011 Stran: 13
Proces pridružitve Mobitela k Telekomu Slovenije se nezadržno bliža in kaže, da ga nič več ne more ustaviti. »Združevanje dveh največjih telekomunikacijskih družb predstavlja največje poslovno združevanje v sodobni slovenski ekonomiji,« so ponosno zapisali na spletnih straneh Telekoma po zadnji seji nadzornega sveta, ki soglasno podpira tako imenovani projekt Orion. Kljub temu pa se porajajo dvomi o smiselnosti in razlogih za poroko teh podjetij.
Pri projektu je, strogo formalno gledano, Mobitel v podrejenem položaju, ker je Telekom pač njegov stoodstotni lastnik, kot tak pa odloča o obliki organiziranosti hčerinske družbe. Telekomovo prevlado je videti tudi v vodstvu Mobitela, ki ima enotirni sistem vodenja, saj vsi člani uprave Telekoma, razen predstavnice zaposlenih, sedijo v upravnem odboru, predseduje pa mu predsednik uprave Telekoma Ivica Kranjčevič. Ne glede na to so nas poznavalci opozorili, da Telekom danes upravljajo nekdanji Mobitelovi vodilni kadri, ki imajo dobre odnose z glavnimi direktorji, kar potrjuje tudi njihova molčečnost o projektu Orion.
Pridružitev







