Pivovarna Laško
Pesimisti vnovič prišli na svoj račun
Medij: Finance Avtorji: Kačič Matej Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze in denar
Datum: 23. 02. 2010 Stran: 12
Še peti padec v zadnjem tednu ali morda le obrat navzgor? Pesimisti so seveda pričakovali prvo možnost in tokrat so imeli prav, tečaji večine pomembnejših delnic so se namreč spet znižali
Padec kljub vsemu ni bil hud, indeks SBI 20 je spodnesel za 0,07 odstotka, SBI TOP pa za 0,28. Vse delnice se niso pocenile, promet pa tudi tokrat ni bil na zavidljivi ravni. Skupno je lastnika zamenjalo za 1,27 milijona evrov papirjev, na vrhu sta bila Krka [KRKG 64,90 -0,73%] in Petrol [PETG 313,90 +0,26%], ki sta prispevala 488 oziroma 254 tisočakov. Pri Krki smo na začetku dneva opazili še 146 tisoč evrov vreden sveženj, kupec pa je za posamezno delnico plačal 65,37 evra. V tistem trenutku je iztržil manj kot prodajalci v rednem trgovanju, kjer se je cena povzpela za odstotek, na 66 evrov. A veselje ni dolgo trajalo. Na polovici trgovanja je farmacevt izgubil 2,5 odstotka in upadel vse do 64,35 evra. Delnica si je do konca dneva malce opomogla, sklepni posel je bil sklenjen po 64,6 evra, enotni tečaj pa se je stanjšal za 0,7 odstotka, na 64,9 evra.
Pol odstotka je izgubila Luka Koper [LKPG 23,06 -0,52%], ki je dan začela s skokom za skoraj štiri odstotke, za približno desetinko odstotka pa so se stanjšali Telekom , Istrabenz [ITBG 7,97 -0,13%]in Mercator [MELR 159,88 -0,08%].
Laško še išče, kaj vse bo prineslo Šrotovo pokopališče
Medij: Finance Avtorji: Č. R.,Lipnik Karel Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze & Denar
Datum: 22. 02. 2010 Stran: 13 Foto: Irena Herak
Datum: 22. 02. 2010 Stran: 13 Foto: Irena Herak
Škodo, ki jo je ustvaril Boško Šrot, bo razkrilo šele poročilo skupine
Pivovarna Laško [PILR 24,94 -0,28%]je lani naredila za skoraj 60 milijonov odpisov, a je to le majhen del škode, ki jo bo prikazala skupina. Prodaja je v drugem polletju trpela bolj kot v prvem, znižanje stroškov materiala pa je polepšalo dobiček iz poslovanja.
Pivovarni Laško, ki jo od lani vodi Dušan Zorko, so prihodki v drugem polletju upadli za 11 odstotkovPivovarna Laško je lani ustvarila 99,7 milijona evrov prihodkov od prodaje,kar je osem odstotkov manj kot predlanskim. Gre samo za prihodke matične družbe, ki pomenijo le okoli 30 odstotkov vseh prihodkov od prodaje skupine Pivovarna Laško. Prihodki od prodaje, ustvarjeni na domačem trgu, so lani upadli za devet odstotkov in dosegli 90,5 milijona evrov.
Prihodki od prodaje na tujih trgih so se v primerjavi z letom 2008 povečali za tri odstotke. Drugo polletje je bilo za Pivovarno Laško še slabše kot prvo, saj je bil upad prihodkov od prodaje kar 11-odstoten.
Šrot povzročil rast stroškov dela
Laščani so lani močno zarezali v stroške poslovanja. Stroški materiala so dosegli 63 milijonov evrov in so bili petino nižji kot leta 2008. Pri tem je bil medletni padec v drugem polletju 21-odstoten. Zato pa so v drugem polletju slabše brzdali stroške dela, saj so dosegli 5,9 milijona evrov, kar je 17 odstotkov več kot v istem obdobju 2008. Skupno so lani stroški dela znašali 10,7 milijona evrov, kar je sedem odstotkov več kot leta 2008.
Po visokem padcu poslovanja pred borznimi družbami težka pot do okrevanja
Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Delniške družbe Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 22. 02. 2010 Stran: 25 Foto: Dokumentacija Dnevnika
Ljubljana - Najpomembnejše družbe, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, so imele lani v povprečju več kot 15-odstotni padec prihodkov, medtem ko letos uprave napovedujejo okoli šestodstotno rast. To je razvidno iz ocen poslovanja v letu 2009 in načrtov za letošnje leto, ki so jih razkrile uprave nekaterih pomembnejših podjetij.
Večina najpomembnejših borznih družb bo letos opazneje omejila investicije, ki jih bodo pretežno financirali z lastnimi viri.
Največ, kar 176 milijonov evrov, nameravajo letos investirati v Krki, ki jo vodi Jože Colarič (levo). Na drugem mestu je Skupina Mercator pod vodstvom Žige Debeljaka (desno), kjer naj bi investicije letos dosegle 120 milijonov evrov, medtem ko naj bi v Skupini Petrol investirali okoli 50 milijonov evrov. (Foto: dokumentacija Dnevnika) Ukrepi za rast
In s kakšnimi ukrepi nameravajo najpomembnejše družbe spodbujati rast prodaje? V Gorenju poleg novih izdelkov izpostavljajo krepitev marketinških dejavnosti na neevropskih trgih, v državah Srednje Azije in nekdanje Sovjetske zveze, v Luki Koper pa tudi na afriških in južnoameriških trgih. S prilagojeno ponudbo za kupca, programi zvestobe in dodatnimi storitvami nameravajo prodajo povečati v Skupini Mercator, ki jo vodi Žiga Debeljak. V Žitu poleg reorganizacije potniške službe, razvoja programa čokolade in čajev ter klasičnega oglaševanja načrtujejo tudi marketinško kampanjo na socialnem omrežju Facebook.
Društvo - Mali delničarji vložilo ugovor zoper izbris družbe Center Naložbe
Medij: Finance Avtorji: Žiga Zaplotnik Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 02. 2010 Stran: spletna izdaja 13.27
Predsednik Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši Rajko Stanković je v imenu društva, kot delničarja družbe Center Naložbe, vložil Ugovor zoper Sklep Okrožnega sodišča v Mariboru o začetku postopka izbrisa družbe Center Naložbe [IFHR 0,00 -25,00%], ki je bil objavljen 9. februarja 2010.
Njihov ugovor objavljamo v celoti:
Okrožno sodišče v Mariboru je 9. februarja 2010 izdalo sklep, s katerim je odločilo o začetku postopka izbrisa družbe Center Naložbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti zaradi nezmožnosti vročanja uradnih pisanj. Družba se je namreč preselila v Ljubljano, a spremembe sedeža ni pisno sporočila pristojnemu sodišču. Način prenehanja pravne osebe z izbrisom iz sodnega registra bi imel za posledico tudi prenehanje pravne subjektivitete te družbe, z vsemi pravicami in obveznostmi, ki ji kot pravni osebi tudi pripadajo.
Ker je družba Center Naložbe v času trajanja svojega obstoja vzpostavila različna pravna razmerja med družbo in upniki na eni strani, ter družbo in lastniki oziroma delničarji družbe na drugi strani, bi bil takšen način prenehanja družbe neprimeren, predvsem pa v škodo delničarjev in upnikov. Zlasti slednji, ob takšnem prenehanju pravnega subjekta, ne bi prišli do poplačila svojih deležev iz naslova lastništva in terjatev.
Obstaja tudi resna nevarnost, da bi se s tem pravnim manevrom morebitni odškodninski odgovornosti popolnoma izognili tudi glavni akterji, kot so: Boško Šrot, Adrijana Starina Kosem, Pierpaolo Cerani in drugi.
Ugovor zoper izbris Centra Naložb
Medij: Žurnal24 Avtorji: B.S. Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 02. 2010
Društvo - Mali delničarji – Skupaj smo močnejši je vložilo ugovor zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru o začetku postopka izbrisa družbe Center Naložbe.
Postopek izbrisa je bil objavljen 9. februarja. Z ugovorom zoper sklep dokazuje, da ni pogojev za vodenje postopka izbrisa na podlagi zakona o insolventnosti, saj je bil nad družbo začet postopek izbrisa zaradi insolventnosti.
Družba je bila v insolventnem položaju že v drugi polovici leta 2009, ko ni bila več sposobna poravnavati vseh svojih zapadlih obveznosti, oziroma je zapadla v stanje dolgoročne plačilne nesposobnosti, v sporočilu za (Foto: BOBO) javnost pojasnjujejo v društvu.
Okrožno sodišče v Mariboru je 9. februarja izdalo sklep, s katerim je odločilo o začetku postopka izbrisa družbe Center Naložbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti zaradi nezmožnosti vročanja uradnih pisanj. Družba se je namreč preselila v Ljubljano, a spremembe sedeža ni pisno sporočila pristojnemu sodišču. Način prenehanja pravne osebe z izbrisom iz sodnega registra bi imel za posledico tudi prenehanje pravne subjektivitete te družbe, z vsemi pravicami in obveznostmi, ki ji kot pravni osebi tudi pripadajo.
Že en sam delničar ali upnik lahko prepreči izbris Centra Naložb
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 19. 02. 2010 Stran: 26
Ljubljana - Izbris Centra Naložb iz sodnega registra bi lahko preprečil že en sam upnik ali kateri koli izmed 33.247 malih delničarjev. »Vse, kar bi moral delničar ali upnik narediti, je, da na okrožno sodišče v Mariboru pošlje pritožbo in v njej navede, daje Center Naložbe že od novembra lani v insolvenčnih postopkih, zaradi česar je izbris brez likvidacije nemogoč,« pojasnjuje poznavalec stečajnih postopkov, kije želel ostati neimenovan.
Čeprav je postopek preprost, pa med večjimi delničarji in upniki, kot kaže, sploh ni interesa za preprečitev izbrisa. Pritožbe na izbris namreč niso vložili niti v Skupini Pivovarna Laško, ki ji Center Naložbe dolguje skoraj 60 milijonov evrov. Zakaj, nam predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko včeraj ni utegnil pojasniti, odgovora na to vprašanje pa nismo prejeli niti iz Nove KBM, ki Center Naložbe terja za 6,4 milijona evrov.
Skrivnostni “rešitelj” Centra Naložb je družba TSI iz Komorskih otokov
Medij: Poslovni dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 18. 02. 2010
Ljubljana - Vsi upi za rešitev Centra Naložb, nekoč ključnega podjetja, prek katerega je Boško Šrot obvladoval Pivovarno Laško in Mercator, so položeni v novoustanovljeno družbo TS Zeron Imperial z vsega 7.500 evri osnovnega kapitala.
Jana Grbec, direktorica Centra Naložb, ki je od včeraj uradno v prisilni poravnavi, je članom nadzornega sveta poslala nepreklicno odstopno izjavo. »Za to sem se odločila zaradi zdravstvenih težav,« je bila o razlogih kratka Grbčeva.
Ta bi namreč v insolventni Center Naložbe vložila kar 29,6 milijona evrov, a le če njegovi upniki potrdijo prisilno poravnavo. Bančnih garancij TS Zeron Imperial k svojemu pismu o nameri po naših informacijah ni predložil. "Garancije nisem videla," je bila kratka direktorica Centra Naložb Jana Grbec. Čeprav to pomeni, da lahko TS Zeron Imperial kadar koli odstopi od nameravane dokapitalizacije, načrt finančne reorganizacije Centra Naložb, ki ga je včeraj potrdilo okrožno sodišče v Mariboru, temelji predvsem na uspeli dokapitalizaciji.
Dušan Zorko: "Nestrateško premoženje prodajamo"
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 17. 02. 2010 Stran: 9
Po besedah prvega moža Pivovarne Laško so v NLB z Banko Celje morali imeti argumente za odločitev o trenutni neprodaji delnic Mercatorja, sami pa bi kot 23,4-odstotni lastniki Mercatorja pri ceni 195 evrov za delnico resno razmislili, ali bi ponudbo tudi sprejeli
Na jutrišnji seji bodo nadzorniki Pivovarne Laško obravnavali lansko poslovanje in šele nato bodo rezultati predstavljeni javnosti, zato Dušan Zorko, predsednik uprave laške pivovarne, včeraj ni želel povedati več kakor to, da je Pivovarna Laško lani poslovala v skladu z načrti. V lanskih prvih devetih mesecih je imela sicer na ravni skupine 228,7 milijona evrov čistih prodajnih prihodkov, kar je 7odstotni upad glede na isto obdobje predlani, dobička iz poslovanja (34,2 milijona evrov) je bilo za 26 odstotkov več, čistega dobička (21,1 milijona evrov) pa za 14 odstotkov več kot v prvih devetih mesecih predlani. A do konca leta je morala Pivovarna Laško narediti veliko (več deset milijonov evrov) slabitev zaradi posojil Infond Holdingu in Centru Naložbam, ki sta že ali bosta najverjetneje v kratkem morala iti v stečaj. V krajšem pogovoru s prvim možem Pivovarne Laško smo se ob poslovanju dotaknili še aktualne prodaje Mercatorja, kjer ima skupina Pivovarne Laško 23,4 odstotka vseh delnic, postopka prodaje časopisne družbe Večer, pa tudi sodbe glede lanske stopniščne skupščine, katere sklepe je sodišče razveljavilo.
Grbčeva ni imela časa za pritožbo na izbris Centra Naložb
Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: ZPRE-1, ZGD-1C, mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 16. 02. 2010 Stran: 25
Stečajni upravitelj Centra Naložb Aleksander Šimon je okrožnemu sodišču v Mariboru predlagal, da takoj zavrne sklep o izbrisu Centra Naložb in v čim krajšem času odloči bodisi o začetku prisilne poravnave bodisi o začetku stečajnega postopka.
Kot smo že poročali, je namreč okrožno sodišče v Mariboru v začetku minulega tedna sprožilo postopke za izbris Centra Naložb iz sodnega registra, ker jim na sedežu družbe ni uspelo vročiti uradnih pošiljk. Predsednica uprave Centra Naložb Jana Grbec je tedaj sicer napovedala, da se bo na sklep sodišča "takoj pritožila", vendar tega ni storila. Ko smo želeli izvedeti, zakaj ne, je Grbčeva odvrnila, da je to vložil Šimon. Vendar pa je Šimon dejansko vložil le predlog (če bi sodišče sprejelo njegov predlog, bi to pomenilo, da je priznalo lastno napako), medtem ko lahko zahtevo za prekinitev na sodišče naslovijo le upniki, lastniki ali uprava Centra Naložb. Po soočenju s tem podatkom nam je Grbčeva odvrnila, da ni imela časa pripraviti tudi zahteve za zavrnitev sklepa o izbrisu Centra Naložb. Istočasno je namreč pripravljala tudi dopolnjen predlog za prisilno poravnavo, ki ga je na sodišče poslala minuli petek.
"V zakonskem roku 60 dni bom poslala pritožbo na izbris," nam je včeraj še povedala Grbčeva, medtem ko namigov poznavalcev razmer, da izbrisu sploh ne bo ugovarjala, ni želela komentirati.
Prišel sem kot slon v trgovino s porcelanom
Medij: Jana Avtorji: Girotto Oriana T eme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 16. 02. 2010 Stran: 17
Pierpaolo Cerani je italijanski podjetnik, ki je prejšnje poletje presenetil slovensko javnost z nakupom 30 odstotkov Kolonela, nadzorne družbe Boška Šrota. Kot sam pravi, je v Slovenijo vstopil kot slon, brez takta, in zato povzročil paniko med potencialnimi poslovnimi partnerji in finančniki. Čeprav je celotna zgodba bolj ali manj znana, smo Ceraniju ponudili priložnost, da pove svojo plat zgodbe, saj pravi, da mu tega slovenski mediji nikakor niso dopustili. Kar ni nič čudnega, saj se je pravdal zaradi ene same besede in dosegel, da Dnevnik ni smel zapisati, daje omenjeni gospod »kontroverzen«. Tako si pač ne pridobiš medijske naklonjenosti.
Kako ste izvedeli za priložnost, ki jo je ponujala družba Laško?
Poklical me je prijatelj, imena ne morem povedati.
Zakaj je poklical ravno vas?
Ker sem rešil že veliko podjetij v stiski.
