Krka

Krkina dividenda višja za 30 odstotkov

Medij: Delo Avtorji: Lindič - Dragaš Zdenka Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 04. 07. 2014 Stran: 9

Skupščina Delničarjem dve petini lanskega dobička - Poslovanje še naprej dobro

Otočec - Delničarjem, ki bodo 8. julija vpisani v delniški knjigi, bo Krka po sklepu včerajšnje i skupščine izplačala dividende 1. septembra. Zneski bodo 30 odstotkov višji kot lani, saj so bruto dividendo za delnico zvišali z 1,61 na 2,10 evra.


Višjo dividendo so že nekaj let zahtevali predvsem mali delničarji, lani pa tudi dve hrvaški banki. Lastniki so na skupščini vedno potrdili predlog uprave in NS, po katerem je Krka namenjala za dividende največ tretjino dobička iz preteklega leta. Kljub temu so v Krki v novi petletni razvojni strategiji predvideli povečanje tega deleža do polovice dobička. Od lanskega bilančnega dobička v višini 179,352 milijona evrov bo šlo letos za izplačilo dividend 68,866 milijona evrov, po 55,243 milijona evrov pa za rezerve in za prenos v naslednje leto.

Delničarji so na skupščini sprejeli sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala z umikom lastnih delnic. Uprava je predlagala umik 2.632.672 delnic ali 7,43 odstotka vseh izdanih delnic Krke, ki so v lasti družbe, s tem pa zmanjšanje osnovnega kapitala družbe z dobrih 59 milijonov evrov na 54,73 milijona. Predsednik uprave in generalni direktor Krke Jože Colarič je povedal, daje namen zmanjšanja osnovnega kapitala povečanje vrednosti za delničarje in donosnosti lastniškega kapitala družbe. Hkrati so delničarji upravi dali novo pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic. Dobila ga je za tri leta, skupni delež vseh lastnih delnic pa ne sme preseči 10 odstotkov osnovnega kapitala družbe (3.278.344 delnic). Tako pridobljene delnice bo Krka lahko zamenja za lastništvo v drugih družbah v okviru izvajanja strategije prevzemov ali jih odprodala strateškemu partnerju.

Krka

Datum skupščine: 
03.07.2014 - 13:00
Naslov: 
v Hotelu Šport na Otočcu
Status: 
arhivirana

Primorska holdinga v združitev

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 02. 06. 2014 Stran: 8

Holdingi

Lastniki primorske finančne skupine Interfin Naložbe na čelu z Leonom Klemšetom, Žarkom Ždraličem in Dušanom Jerebom bodo premoženje in posojila svojega zasebnega holdinga prenesli na Modro Linijo Holding, enega izmed zadnjih nezadolženih pidovskih holdingov.

Že v začetku julija bodo namreč delničarji Modre Linije Holdinga odločali o pripojitvi družbe Interfin Naložbe. »Z našimi načrti smo že seznanili banke upnice Interfina Naložb, ki se strinjajo. Prepričani smo, da bi bilo upravljanje naložb po združitvi obeh holdingov veliko lažje in učinkovitejše. Po naših izračunih bi se letni stroški poslovanja znižali za 200.000 do 250.000 evrov,« pojasnjuje Klemše, predsednik uprave Interfina.

Slovenski trg v znamenju četrtletnih rezultatov

Medij: Dnevnik Avtorji: Javornik Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 21. 05. 2014 Stran: 24

Borzni komentar

V zadnjih nekaj tednih je dogajanje na borzi bolj ali manj v znamenju rezultatov prvega četrtletja. Določena podjetja so že objavila rezultate, določene to še čaka. Prav tako je to tudi čas, ko mnoga podjetja objavijo sklic skupščine in, kar je običajno za vlagatelje najpomembnejše - predlagajo višino dividende.

Bosta morala tudi Krka in Petrol razkriti, kje kupujeta surovine?

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V ospredju Datum: 05. 03. 2014 Stran: 4

Politika / Informacije javnega značaja

Med zavezanci za dostop do informacij javnega značaja bi se lahko po zdajšnjem predlogu novele zakona znašla tudi Krka in Petrol. Medtem se koalicijske stranke, ki bodo jutri glasovale o noveli, še vedno niso uskladile o tem, ali naj bodo podatki o slabih bančnih posojilih javni.


Medtem ko se koalicija pred jutrišnjim glasovanjem o pomembni noveli zakona o dostopu do informacij javnega značaja še vedno ni uskladila o tem, ali naj bodo podatki o slabih bančnih posojilih v celoti javni, v podjetjih pod večinskim državnim vplivom nestrpno čakajo na seznam novih zavezancev, ki bodo morali javnosti obvezno razkrivati občutljive informacije o svojih poslih in pogodbah.

Do zdaj je veljalo, da bodo na njem družbe, v katerih imajo država in občine neposredno in posredno več kot 50-odstotni lastniški delež. To pomeni, da bi se na ogledu javnosti znašli Zavarovalnica Triglav, Telekom Slovenije, Slovenske železnice, Pošta Slovenije, Dars, Luka Koper, vsa domača energetika, NLB, NKBM... Pri večini se sicer že vrsto let pojavljajo očitki o neupravičeni porabi denarja in napajanju raznih interesnih skupin. Ni izključeno, da se bosta na seznamu znašla tudi Krka in Petrol.

Tudi četrtinsko lastništvo je lahko dovolj

(Ne)sporni bančni banketi

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 08. 01. 2014 Stran: 7

NLB, NKBM in Abanka so bile dokapitalizirane z davkoplačevalskim denarjem, zato državljani pričakujejo podatke, kako varčne so njihove uprave

Neslaven umik delnic NKBM iz prve (prestižne) kotacije na Ljubljanski borzi se je zgodil dva dni potem, ko je 18. decembra 2013 država banko dokapitalizirala z 870 milijoni evrov. Delničarji in lastniki njenih obveznic so bili razlaščeni z odločbo Banke Slovenije o izrednih ukrepih, država pa je vpisala in vplačala deset milijonov novih delnic in s tem postala edina lastnica banke. Nove delnice seveda ne kotirajo na borzi.

Tako se je končalo razpršeno lastništvo edine delniške družbe na Slovenskem, ki je imela od leta 2007 dalje okoli 100.000 malih delničarjev, nazadnje jih je bilo približno 97.000, ki so izgubili 151,35 milijona evrov prvotnega vložka ali še več (povprečno 1500 evrov na delničarja), saj so mnogi sodelovali še pri dokapitalizacijah banke v letih 2008 in 2011. Pa je bilo novembra 2007 med ljudmi celo tako veliko navdušenje nad delnicami NKBM, da so vanjo želeli vložiti 750 milijonov evrov. Država jim je takrat omogočila pridobitev "le" 24-odstotnega deleža banke in jim preostanek denarja vrnila. Ogorčeni nekdanji delničarji v okviru svojih združenj zdaj iščejo pravne poti, da bi iztožili odškodnino, razlaščeni imetniki obveznic pa so vložili zahteve za ustavno presojo spremembe Zakona o bančništvu.

Vladni rop lastnikov bančnih obveznic NLB

Medij: Reporter Avtorji: Biščak Jože Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Zgodba tedna Datum: 06. 01. 2014 Stran: 23

Kaj se zgodi, če banki, ki vam je posodila denar, ne vračate kredita? Odgovor je jasen: banka unovči zavarovanje kredita, opravi izvršbo na vašem transakcijskem računu ali pa zarubi vaše nepremičnine. In prav je tako, saj je dolg treba vrniti. Pa velja to tudi v nasprotni smeri? Očitno ne. Vse, ki so NLB posodili denar z nakupom podrejenih obveznic, so vlada Alenke Bratušek in poslanci vladajoče koalicije razlastili ter jim celo v zakonu odrekli ustavno zajamčeno pravico do pritožbe.


Večina tistih, kije kupila podrejene obveznice NLB, se za denar lahko zdaj preprosto obriše pod nosom. Pravijo, da gre pri zakonu za rop državljanov, ki se ne razlikuje veliko od klasičnega (oboroženega) ropa banke. S to razliko, da je državna banka oropala državljane, roparji pa so bili s predlagano novelo zakona o bančništvu ministri s predsednico vlade na čelu in poslanci, ki so dvignili roko za zakon. Kaj takega bi bilo še v Severni Koreji težko izvesti. S tem ukrepom je Alenka Bratušek tudi pokazala, kako si predstavlja Slovenijo »gospodarsko uspešnejšo, bolj demokratično, strpno in solidarno«. Ruska izdaja revije Forbes ni zaman deželo na sončni strani Alp označila za najbolj socialistično državo v Evropi.

Šest kršitev ustave

»To je ukrep revolucionarnega prava,« je prepričan Tadej Kotnik, prodekan za znanstvenoraziskovalno dejavnost ljubljanske fakultete za elektrotehniko, ki je (bil) imetnik podrejenih obveznic slovenskih bank, po uveljavitvi novele zakona o bančništvu pa je ostal brez vsega. Zato se je tudi podpisal pod pobudo za oceno ustavnosti. Take pobude so na ustavnem sodišču štiri, svoji zahtevi pa sta dala državni svet in varuhinja človekovih pravic. Slednja zakonu očita šest kršitev ustave: da je Slovenija pravna in socialna država (2. člen), da ima vsakdo pravico do pravnega sredstva (22. in 23. člen), da so pred zakonom vsi enaki (14. člen), da je varstvo lastnine povezano s pravico do zasebne lastnine (33. in 67. člen), da je prepovedana povratna veljava pravnih aktov (155. člen) in daje kršeno načelo določnosti pravnih aktov (v povezavi z 2. in 120. členom).

ATVP razrešuje člana uprave Perspektive DZU

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 04. 12. 2013 Stran: 8

V Perspektivi DZU, kjer je družbenik tudi šef novomeške Krke, ne odgovarjajo na vprašanja o izrečenem ukrepu ATVP

Iz Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) so včeraj sporočili, da so dan prej nadzornemu svetu Perspektive, družbe za upravljanje, izdali odredbo o dodatnem ukrepu, s katero so jim odredili, da v 15 dneh od dokončnosti omenjene odredbe nadzorniki Perspektive DZU razrešijo oba člana uprave (Vesno Južna in Mitjo Amona) ter v istem roku imenujejo dva nova člana. ATVP je Perspektivi DZU 7. maja letos izdal odredbo, s katero ji je med drugim odredil, da za obdobje od 24. maja 2012 dalje zaradi napačno izračunane čiste vrednosti sredstev podsklada Perspektiva Worldmix, kot posledice napačnega vrednotenja dela sredstev tega podsklada, ravna v skladu z določbami 7. člena sklepa o izračunu čiste vrednosti sredstev in vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada, ki ureja odpravo posledic napačnih izračunov čiste vrednosti sredstev in vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada, ki se uporablja tudi za podsklade.

Potrjena dokapitalizacija Gorenja

Medij: Večer Avtorji: Klapš Srečko Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 08. 2013 Stran: 6

Delničarji za vstop Panasonica, za kotacijo delnice na Varšavski borzi, za leto dni časa za dogovor o pretvorbi 9,7 milijona evrov dolgov v kapital in za novega revizorja

Skupščine delničarjev Gorenja se je včeraj v Velenju udeležilo 56,2 odstotka delničarjev z glasovalno pravico, med katerimi niso manjkali največji s Kapitalsko družbo na čelu. Potem ko je napovedanega in zaradi drugih obveznosti zadržanega predsednika skupščine Leonarda Peklarja zamenjal odvetnik Uroš Ilič, je predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac pojasnil tri predlagana povečanja osnovnega kapitala. "Vsaka dokapitalizacija s svežimi denarnimi vložki je v teh kriznih časih uspeh in dobrodošla osnova za razvoj Gorenja, stabilnost delovnih mest in utrjevanje kapitalske trdnosti," je dejal Bobinac. Zahvalil se je vsem, ki so sodelovali pri sklepanju dogovora s Panasonicom, in pred glasovanjem o prvi dokapitalizaciji z izključeno prednostno pravico obstoječih delničarjev nanizal sinergije s Panasonicom na področju razvoja, trženja, distribucije izdelkov in nabave. Delničarji so z 99,6 odstotka glasov dali zeleno luč japonskemu koncernu, ki bo po objavi prospekta za javno ponudbo delnic vplačal deset milijonov evrov, s čimer bo pridobil nekaj manj kot 13- odstotni delež Gorenja.

Trije krogi dokapitalizacije

Delnica Nove KBM vse nižje

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 17. 08. 2013 Stran: 8

BORZNI TEDEN

Zaradi četrtkovega prazničnega dne v skrajšanem borznem tednu je bilo na Ljubljanski borzi zaznati rahlo negativen trend. Na tedenski ravni je vodilni borzni indeks SBI TOP izgubil pol odstotka ter teden končal pri 639 indeksnih točkah. Pozitiven teden ima za sabo delnica Pivovarne Laško, katere tečaj je v tem tednu s 6,1 poskočil na 6,6 evra. Tudi delnica Pozavarovalnice Sava (Save Re), kije nedavno prevzela Zavarovalnico Maribor, je v tem tednu le priplezala do vrednosti devetih evrov za posamezno delnico, kar je najvišja vrednost te delnice v zadnjih dobrih treh letih. Za delnico Save Re kažejo vedno več interesa tuji investitorji, ki imajo v lasti že skoraj 28 odstotkov družbe. Croatia Osiguranje, ki je sama s strani hrvaške države v prodajnem postopku, ima v lasti že skoraj desetino delnic Save Re, za katero je bilo pred nekaj meseci v 55-milijonski dokapitalizaciji treba odšteti sedem evrov za posamezno delnico.

Po skoraj dveh letih je včeraj do vrednosti enajst evrov uspelo priti tudi delnici Luke Koper, kjer naj bi do konca avgusta izbrali novega predsednika uprave. Bo to (p)ostal začasni predsednik uprave Bojan Brank ali bo to Gašpar Gašpar Mišic, ki je v kabinetu premierke Alenke Bratušek državni sekretar za koordinacijo velikih infrastrukturnih projektov in pomoč pri sanaciji gospodarskih družb v težavah. Morda pa bo to trenutni prvi mož (sosednje) Intereurope, Ernest Gortan. V vsakem primeru bo tudi od izbire prihodnjega prvega moža koprske Luke odvisno, v kakšne vode bo zaplulo naše največje pristanišče, ki je letos po nekaj letih spet delilo (sicer dokaj skromne) dividende. So pa dokaj nemirne vode tudi pri Novi KBM, za katero se analitiki sprašujejo, ali bo za letos predvidenih 400 milijonov evrov dokapitalizacije sploh dovolj in ali bo ta potekala po ceni vsega okrog deset evrskih centov za posamezno delnico ter kaj bo to v prihodnje pomenilo za male delničarje, ki kmalu (čeprav jih je 97 tisoč) ob državi ne bodo imeli več omembe vrednega lastništva. V iztekajočem se tednu je vrednost delnice Nove KBM nazadovala za desetino, na 40 evrskih centov.

Syndicate content

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.