BTC

Lastniki bodo svoje likvidnostne težave krpali z rekordnimi dividendami

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 06. 2012 Stran: 17

Ljubljana - Vse bolj je očitno, da kadrovske menjave, ki jih v nemalo primerih narekuje kar kabinet predsednika vlade, v letošnji skupščinski sezoni ne bodo edino jabolko spora. Že skupščine Mercatorja, Cinkarne Celje, Letrike (nekdanja Iskra Avto elektrika), Mladinske knjige založbe, Zavarovalnice Triglav ter prihajajoče skupščine Telekoma Slovenije, Heliosa, Krke in nekaterih drugih večjih podjetij namreč napovedujejo ostre boje zaradi delitve bilančnega dobička med upravami in delničarji.

Rast lastniških apetitov

»Seveda je razumljivo, da si uprave želijo imeti čim mehkejšo blazino pri upravljanju svojega posla. Toda prave potrebe po tem ni. Razen seveda če ima podjetje v investicijskem načrtu projekte, za katere p otrebuj e las tni kapital,« omenjena trenja pojasnjuje predsednik uprave družbe KD Skladi Matej Tomažin. »Kaj pretehta, bi moralo biti odvisno od argumentov menedžmenta, kako donosno bodo investirali zadržane dobičke in kakšne prihodnje koristi bi od tega imeli delničarji. Če teh argumentov ni dovolj, potem je edino smiselno, da se denar povrne vlagateljem v obliki dividend ali odkupov lastnih delnic,« dodaja Sašo Stanovnik iz Alte Invest.

Najbolje plačani menedžerji lani z najmanj 21 milijoni prejemkov

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 07. 05. 2012 Stran: 1 in 17
 
Ljubljana - Najbolje plačanih sto slovenskih menedžerjev, ki so že razkrili svoje lanskoletne plače, je v letu 2011 skupno prejelo 21,1 milijona evrov bruto prejemkov, v povprečju pa je vsak med njimi dobil 17.600 evrov bruto na mesec.
 
Po prvih objavah letnih poročil slovenskih družb je na vrhu lestvice najbolje plačanih slovenskih menedžerjev predsednik uprave Krke Jože Colarič. Ali mu bo prvo mesto uspelo ohraniti tudi po tistem, ko bodo letna poročila objavile vse družbe, za zdaj še ni znano.
 
Za uvrstitev na lestvico najbolje plačanih slovenskih menedžerjev leta 2011 je bilo tokrat potrebno najmanj 147.000 evrov bruto prejemkov. To je sicer nekoliko manj kot v minulih letih, vendar pa številne velike gospodarske družbe še vedno niso javno objavile svojih letnih poročil, zaradi česar so zaslužki njihovih vodilnih kadrov še vedno poslovna skrivnost.
 
Colarič na vrhu lestvice zamenjal Zidarja in Črnigoja
 
Največ bruto prejemkov med vsemi slovenskimi menedžerji, ki so že razkrili te podatke, je imel lani Jože Colarič, ki je za vodenje Krke prejel 659.000 evrov bruto. Colariča na vrh lestvice najbolje plačanih slovenskih menedžerjev sicer ni uvrstila rast njegovih prejemkov (v primerjavi z letom 2010 so bili višji za 13.000 evrov), temveč propad nekaterih podjetij. V zadnjih letih sta namreč vrh lestvice zasedala Ivan Zidar in Dušan Črnigoj, vendar pa je SCT lani končal v stečaju, Črnigoj pa se je umaknil z mesta predsednika upravnega odbora Primorja.
 
 
Na drugem mestu Colariču z 521.000 evri bruto prejemkov sledi član uprave Krke Aleš Rotar, na tretjem mestu pa je z le nekaj manj kot pol milijona evrov bruto prejemkov generalni direktor Scania Slovenija Harald Woitke. Deseterico najbolje plačanih slovenskih menedžerjev, ki so imeli lani skupno štiri milijone evrov bruto prejemkov, zaokrožujejo še člana uprave Krke Zvezdana Bajc in Vinko Zupančič, nekdanji predsednik uprave Save Janez Bohorič, predsednica uprave Probanke Romana Pajenk, nekdanja člana Savine uprave Vinko Perčič in Emil Vizovišek ter glavni izvršni direktor SKB Andre-Marc Prudent. Podobno kot v preteklih letih tudi letos na lestvici tako prevladujejo direktorji farmacevtov, bank, zavarovalnic in holdingov, medtem ko se je na lestvico uspelo uvrstiti le redkim predsednikom in članom uprav proizvodnih podjetij. Še najvišje sta med slednjimi prišla direktor Cinkarne Celje Tomaž Benčina in generalni direktor Pivovarne Laško Dušan Zorko, ki plačo prejema tudi v Pivovarni Laško.
 
Družbe v izgubi, menedžerji na vrhu plačne piramide
 

BTC - Blagovno trgovinski center

Datum skupščine: 
04.06.2012 - 09:30
Naslov: 
v poslovni stavbi Dvorana VII – sejna soba, Ljubljana, Šmartinska 152.
Status: 
arhivirana

V tujini insajderje zapirajo! Kaj pa pri nas?

Medij: Moje finance Avtorji: Milič Marja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 16. 06. 2011 Stran: 34

Pred kratkim je bil priznani upravitelj hedge skladov Raj Rajaratnam obsojen zaradi zlorabe notranjih informacij, grozi mu do 20 let zapora; preverili smo, kako je s tem pri nas; sumov zlorab je ogromno, obsodbe do zdaj samo tri; razkrivamo tudi razloge delničarja za nakup delnic Slovenijalesa tik pred objavo namere za prevzem družbe.

Raj Rajaratnam, nekdanji šrilanški milijarder, sicer rojen v ZDA, je ilegalno zaslužil slabih 64 milijonov dolarjev. Trgoval je z delnicami 14 podjetij tako, daje zlorabil notranje informacije, ki jih je dobil od ljudi na visokih položajih, sicer prijateljev in nekdanjih sošolcev, ki so delali v podjetjih, kot so velikan na področju informacijske tehnologije IBM, družba za upravljanje lntel Capital ki upravlja premoženje izdelovalca procesorjev Intel, svetovalna hiša Mc-Kinsey ... Gre za največji primer zlorabe notranjih informacij v zgodovini ZDA, pišejo ameriški mediji. Aretiranje bil konec leta 2009, po slabih dveh letih je bil obsojen zaradi zarote in goljufije z vrednostnimi papirji, zaradi česar mu grozi do 20 let zapora, kar je več, kot je kazen za posiljevalce, poudarjajo mediji. Koliko let bo preživel za zapahi, bo jasno konec julija. V zgodbo je vpletenih še 26 oseb, od tega jih je 19 že priznalo krivdo. Sporočilo ameriških državnih tožilcev je jasno - imamo pravila in zakone, ki veljajo za vse enako, ne glede nato, kdo si in koliko denarja imaš.

Kaj pa pri nas?

BTC v letu 2010: velik dobiček, a podvojene obveznosti do dobaviteljev

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 29. 04. 2011 Stran: 10

Skupina BTC je kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev lani povečala s 6,3 na 12,8 milijona evrov

Skupina BTC, ki jo vodi njen posredni največji lastnik Jože Mermal, je lani ustvarila 51,4 milijona evrov čistih prihodkov ali malo manj kot rekordnega leta 2008. Čistega dobička je izkazala 6,4 milijona evrov, kar je največ po letu 2005 -je pa hkrati skupina podvojila obveznosti do dobaviteljev.

Skupina BTC - njena ključna dejavnost je oddajanje poslovnih prostorov - je konec leta 2010 v bilanci izkazala za skoraj 191 milijonov evrov sredstev (konec leta 2009 171); za 20 milijonov evrov so se povečala osnovna sredstva vgradnji (Kristalna palača). Kapitala je izkazovala 71 milijonov evrov ali za štiri milijone več kot konec leta 2009.

Dolgoročne obveznosti skupine BTC so se lani povečale s 75,1 na 83 milijonov evrov; znotraj tega dolgoročne obveznosti do bank s 64,5 na 73,1 milijona evrov.

Kratkoročne obveznosti BTC pa so lani zrasle s 26,1 na 34,1 milijona evrov; znotraj tega so finančne obveznosti do bank zrasle z 12,7 na 12,9 milijona, poslovne obveznosti do dobaviteljev pa so se podvojile, s 6,3 na 12,8 milijona evrov.

 

Dobra dva milijona v dividende

BTC - Blagovno trgovinski center

Datum skupščine: 
03.06.2011 - 09:00
Naslov: 
v Kongresni dvorani Mercurius, v Ljubljani, Šmartinska 152.
Status: 
arhivirana

Maja 2011 bodo v Ljubljani odprli najvišjo poslovno stavbo

Medij: Dnevnik Avtorji: STA  Teme: BTC Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 25. 09. 2010 
Ljubljana - Maja prihodnje leto bodo v ljubljanskem BTC odprli vrata najvišje poslovne stavbe v Sloveniji. Kristalna palača, kot so jo poimenovali, v višino meri 89 metrov, investicija pa je vredna 50 milijonov evrov. Nebotičnik bo na 46.000 kvadratnih metrih namenjen večinoma predstavništvom domačih in tujih podjetji.

Gradbeni delavci so v teh dneh skladno s terminskim načrtom dokončali z izgradnjo 20. etaže poslovne zgradbe in nadstreška za strojne napeljave na višini 89 metrov. S tem je Kristalna palača postala tudi najvišja stavba v Sloveniji, saj je višja od stolpnice WTC Ljubljana, ki v višino meri 75 metrov, medtem ko je znameniti ljubljanski nebotičnik visok 70 metrov.
Kot je na današnji slovesnosti ob novi stavbi poudaril predsednik uprave BTC City Jože Mermal, je Kristalna palača, ki jo gradi Gradbeno podjetje Grosuplje, "presežek naših dejanj v zadnjih 16 letih". Mermal je prepričan, da bo novi nebotičnik eden najvišjih v centralni Evropi, ne samo v Sloveniji.
 
"S tem želimo dokazati, da lahko še naprej razvijamo kakovostne razvojne projekte, da razgibamo nepremičninski trg, ki je sedaj v hudi krizi. Seveda na novih osnovah, s kakovostnejšimi materiali in v zgradbah z veliko vsebinami, zasnovanimi na obnovljivih energije in energetski učinkovitosti," je izpostavil Mermal.
 

Kaj je BTC in kako ga je uprava prevzela

Medij: Finance Avtorji: Lipnik Karel Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 26. 07. 2010 Stran: 5

Menedžerski odkup BTC je še danes eden izmed bolj spornih, saj so ga skoraj v celoti financirali iz sredstev družbe. Zgodba sega v drugo polovico devetdesetih, ko so bile delnice BTC uvrščene na ljubljansko in tudi na borzo v Londonu. Zaradi upadanja tečaja je družba vzdrževala tečaj in kupovala svoje lastne delnice, nakupe pa je financirala z izdanimi obveznicami. Dve seriji obveznic za skupno 57 milijonov evrov je BTC sicer prvotno izdal z namenom širitve poslovanja družbe. BTC je odkupil kar dve tretjini lastnih delnic in jih leta 2002 umaknil. Uprava, kije bila lastnica okoli petine družbe, pa si je tako že leta 2001 zagotovila večinsko lastništvo. Takšen manever zaradi sprememb ZGD danes ni več mogoč. Izdane obveznice je BTC odplačeval do leta 2008. Velike finančne obveznosti so precej zavrle načrte družbe.


Zmanjšanje dolga lani povečalo dobiček

BTC je lani ustvaril 50,8 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je odstotek manj kot leta 2008. Največji delež prihodkov, dobrih 32 milijonov evrov, je družba ustvarila z oddajanjem prostorov v najem. Z logistično dejavnostjo je družba lani ustvarila 13,2 milijona evrov prihodkov od prodaje, s športno dejavnostjo pa 3,7 milijona evrov prihodkov od prodaje.

Višja dividenda Žita ni nujno v interesu vlagateljev

Medij: Finance Avtorji: Ugovšek Jure Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 02. 07. 2010 Stran: 17

Tako pravijo analitiki in opozarjajo, da bi bilo smiselno zadržati presežna denarna sredstva za financiranje obratnega kapitala

Lastniki Žita se bodo danes odločali med predlogom uprave o dhridendi 3,05 evra in nasprotnim predlogom MDS, po katerem bi dividenda znašala 12 evrov.


Na današnji skupščini delničarjev prehrambne družbe Žito bodo lastniki odločali o delitvi 24,94 milijona evrov bilančnega dobička. Po predlogu uprave in nadzornega sveta bi med lastnike razdelili 1,08 milijona evrov bilančnega dobička, pri čemer bi bruto dividenda znašala 3,05 evra na delnico (toliko je znašala dividenda tudi lani), preostali del bilančnega dobička pa bi prenesli v poslovno leto 2010 kot preneseni dobiček. Društvo Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (MDS) je dalo nasprotni predlog, v katerem predlaga, da se med lastnike razdeli 4,23 milijona evrov, pri čemer bi bruto dividenda znašala 12 evrov na delnico. V nasprotju z upravo, ki predlaga izplačilo do 26. oktobra letos, MDS predlaga izplačilo v 30 dneh po sprejetju sklepa na skupščini in oblikovanje drugih rezerv iz dobička v višini 10,35 milijona evrov.

Kaj je bolje za delničarje?

Upravljavec premoženja pri Triglavu DZU Jernej Kozlevčar pravi, da se cena delnice po presečnem datumu navadno zniža približno za izplačano dividendo, tako daje za delničarje neto učinek izbrane višine dividende podoben. Ob izplačilu višje dividende namreč cena delnice navadno upade bolj. »Če ima podjetje dobre poslovne projekte, ki prinašajo zahtevano stopnjo donosa, potem je za delničarje večja korist, da se sredstva investirajo in tako v prihodnosti prinesejo pričakovani donos. Ce podjetje nima dobičkonosnih poslovnih idej, je bolje, da presežna sredstva porabi za izplačilo dividend ali poplačilo dolgov,« pravi Kozlevčar.

Manjša dividenda v interesu vlagateljev

Šibič se je po skoraj 10 letih poravnal z BTC

Medij: Dnevnik  Avtorji: Hren Barbara Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 27. 05. 2010 Stran: 21

Ljubljana - Gordan Šibič, mali delničar BTC, se je po skoraj desetletju tožb zoper BTC zaradi menedžerskega prevzema družbe z upravo Jožeta Mermala poravnal.


BTC mu bo za delnico odšel 210 evrov bruto, kar pomeni, da bo za 57 delnic, ki jih ima v lasti njegova družba Fi_com, prejel slabih 12.000 evrov bruto. Šibič bo v zameno za to odstopil od vseh tožb zoper BTC, je pojasnil Rajko Stanković, predsednik društva Mali delničarji.

Mali delničarji BTC so se, tako Stanković, z upravo družbe dogovorili, da jim bo ta omogočila izstop iz lastništva družbe, kadar koli bodo to želeli. Vendar posebnega zanimanja za prodajo delnic BTC ni, pravi Stankovič. »Delničarji so zadovoljni z dividendno politiko BTC,« je dejal Stanković.

Letos naj bi delničarji prejeli 9,57 evra bruto dividende za delnico oziroma skupno 2,15 milijona evrov. Deset milijonov evrov bilančnega dobička bi po predlogu uprave in nadzornikov razporedili v druge rezerve iz dobička, 3,18 milijona evrov naj bi ostalo nerazporejenega.

Syndicate content

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.