Medij: Večer Avtorji: Jager Vasja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 11. 06. 2015 Stran: 3
V petnajstih letih zdrah okoli prodaje Telekoma je imela država več priložnosti, da zanj iztrži tudi več milijard evrov, vmes pa so ceno zbile številne zgrešene odločitve
Odločanje o (ne)prodaji Telekoma britanskemu Cinvenu je zaključek obsežnega spopada različnih interesnih mrež, ki traja že od konca devetdesetih. Vmes so se v zgodbo vključevali kupci, ki so bili za nacionalnega teleoperaterja pripravljeni odšteti zneske, ob katerih je ponudba Britancev drobiž. Domačim lobijem jih je pod krinko nacionalnega interesa uspevalo odbijati nekje do leta 2011, ko so bile pod vlado Boruta Pahorja sprejete nekatere ključne odločitve, ki so oblikovale današnjo podobo Telekoma.
Pri razumevanju celotne zgodbe je treba vedeti, kaj je sploh predmet posla. Jedro kupčije namreč niti ni Telekom, temveč Mobitel, v katerem je skoncentrirana večina premoženja skupine. Vse do leta 2011 je Telekom obsegal predvsem blagovno znamko in omrežje zastarele fiksne telefonije, zlata kura - mobilna telefonija - pa je bila v lasti Mobitela, ki je kot hčerinska družba deloval ločeno od matice. Nakar je prišlo do obrata.
Skrivalnice ob pripojitvi Mobitela