Mediji o malih delničarjih

Mali delničarji ovadili vodilne v DUTB

Medij: Finance Avtorji: STA,BL. KC. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Na kratko
Datum: 30. 07. 2015 Stran: 10

PRIMER SAVA Mali delničarji ovadili vodilne v DUTB Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je vložilo kazensko ovadbo zoper odgovorne v DUTB in njihove zunanje sostorilce zaradi ukrepov, ki so jih kot upniki sprožili nad Savo, o tem pa zdaj odloča sodišče. MDS meni, da je DUTB poskusila povzročiti stečaj te družbe z goljufijo. 

MDS ovadil vodilne v DUTB

Medij: Večer Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 30. 07. 2015 Stran: 4

MDS ovadil vodilne v DUTB

Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je včeraj vložilo kazensko ovadbo zoper odgovorne osebe v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) in njihove zunanje sostorilce zaradi ukrepov, ki so jih kot upniki sprožili nad Savo, o njih pa zdaj odloča sodišče. MDS meni, da je DUTB poskusil povzročiti stečaj te družbe z goljufijo.

Kazensko ovadbo so vložili še zaradi suma poskusa oškodovanja drugih upnikov, ponareditve ali uničenja poslovnih listin, zlorabe notranjih informacij v zvezi s ceno delnice družbe Sava in Save Turizma, Hotelov Bernardin in Istrabenza ter zlorabe položaja ali zaupanja, so sporočili iz MDS. Izrazili so presenečenje, da upravi Save in Gorenjske banke ter drugi upniki v tej zadevi niso sprožili "ustreznih kazensko pravnih postopkov".

Če uprava Save ne bo z ustreznimi pravnimi sredstvi zaščitila premoženja družbe, bo MDS zahteval sklic izredne skupščine, ki bo obravnavala odgovornost uprave. Ob tem so nadzornike družbe pozvali, naj tudi oni preučijo ustreznost delovanja uprave, vlado ter finančno in gospodarsko ministrstvo pa, naj "ustrezno ukrepajo s ciljem zaščite lastnine in spoštovanja veljavnega pravnega reda v državi", 

MDS nad DUTB v zadevi Sava

Medij: Dnevnik Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 30. 07. 2015 Stran: 8

MDS nad DUTB v zadevi Sava

Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je kazensko ovadilo odgovorne osebe v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) in njihove zunanje sostorilce zaradi ukrepov, ki so jih kot upniki sprožili nad Savo. V MDS so prepričani, da je DUTB z goljufijo poskusila povzročiti stečaj Save.

Presenečenja prišla iz ozadja

Medij: Vestnik Murska Sobota Avtorji: Horvat Majda Teme: Mali delničarji, Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 30. 07. 2015 Stran: 4

Kaj je razkrila skupščina Radenske. Presenečenja prišla iz ozadja

Kar je izpeljala Kofolaje legitimno, vendar je marsikomu zastal dih. V poslu pač ni mogoče napisati scenarija, po katerem bi se vsi smejali, in to se zdaj vse bolj kaže tudi pri Radenski. Marca se je nekaterim na široko smejalo ob kupnini 13,59 evra za delnico, ko so lahko v svoje žepe stlačili milijone. Zadnja skupščina Radenske, ki je bila 23. junija, pa je pokazala še drugi del igre, in sicer kdo je tisti, kateremu je dodeljeno, da se bo jokal. Zdaj je morda tudi bolj jasno, zakaj je iz podjetja molče odšel Milan Hojnik, ne da bi, kot je bilo najprej rečeno, še nekaj časa sodeloval z novim vodstvom in počakal na skorajšnjo upokojitev.

Kaj je torej razkrila zadnja skupščina Radenske?

Najprej to, da lastnikom ne gre verjeti na besedo in da imajo radi presenečenja iz ozadja. Prelomili so besedo o delitvi bilančnega dobička. Lastniki Radenske, nadzorni svet in njen direktor Marian Šefčovič govorijo isti jezik dobesedno in kot tesni sodelavci tudi v poslovnem smislu, zato sklepanje o bilančnem dobičku Radenske ni bilo samo legitimno odločanje lastnika, ki pač misli drugače od vodstva družbe. Zaradi tega, kar je izpeljala Kofola, je marsikomu iz poslovnega sveta zastal dih in videti je kot salto mortale, prvi v nizu za podjetje. Da bodo prvemu sledili še drugi, ki bodo poslovno uspešnemu podjetju s čvrsto pozicijo na trgu jemali sapo, lahko seveda le domnevamo. O tako pomembni zadevi, kot je višina bilančnega dobička in kako ga bodo delili, so si namreč lastniki »premislili« v samo petintridesetih dneh od objave skupščine do njene izvedbe oziroma nekaj dni več, če štejemo še dni od seje nadzornega sveta, ki je preveril in potrdil revidirano letno poročilo Radenske za leto 2014 ter odločal o višini bilančnega dobička in predlogu, kako naj bi ga delili. Nadzorni svet Radenske je na svoji drugi redni seji 18. junija ugotovil, da znaša čisti dobiček za poslovno leto 2014 2.366.578,34 evra. Na predlog uprave je bila polovica tega čistega dobička v višini 1.183.289,17 že ob sestavi letnega poročila razporejena v druge rezerve iz dobička. Hkrati je nadzorni svet ugotovil, daje bilančni dobiček za leto 2014 ugotovljen v višini 1.183.289,17 evra, in se strinjal, da ostane nerazporejen. Isti dan je bilo sestavljeno tudi vabilo na sklic skupščine, ki je bilo objavljeno 20. junija. Skupščina je bila sklicana s povsem običajnim dnevnim redom in predlaganimi sklepi, ki niso napovedovali nobenih pretresov.

Avstrijska razveljavitev zakona o reševanju Hypo banke toplo-hladno sporočilo za naše podrejence

Medij: Finance Avtorji: STA,Tomažič Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 29. 07. 2015 Stran: 7

 

Avstrija je s padlim zakonom sanirala le eno banko, v Sloveniji sistem.

 

Pri Hypo banki so ostrigli samo nekatere imetnike podrejenih instrumentov, v Sloveniji lastnike in vse podrejence. To sta glavni razliki sanacije pri nas in v Avstriji. Zato je odločitev v Avstriji toplo-hladno sporočilo za rešitev spora v Sloveniji.

 

Avstrijsko sodišče je v celoti razveljavilo izredni zakon o reševanju koroške bančne

 

skupine Hypo Alpe-­Adria, ki ga je avstrijski parlament potrdil julija lani. S tem so ustavni sodniki razveljavili tudi izbris obveznosti do imetnikov podrejenih obveznic. Po mnenju ustavnega sodišča je šlo za kršitev temeljne ustavne pravice do lastnine. 

 

Ustavno sodišče je ocenilo, da je država z zakonom neenakopravno obravnavala upnike koroške bančne skupine. Kljub poroštvu zvezne dežele Koroške, ki je veljalo za vse upnike, je namreč posegla v lastninsko pravico le nekaterih med njimi. V reševanje banke je namreč država z izrednim zakonom vključila tudi imetnike podrejenih obveznic, za katere je jamčila Koroška. Gre za skupno milijardo evrov obveznic, njihovi lastniki pa so k sanaciji prispevali nekaj nad 890 milijonov evrov. Skupaj je banka izdala za okoli dve milijardi evrov podrejenih instrumentov. K reševanju banke je pripomogel tudi nekdanji lastnik, bavarska regionalna banka BayernLB, ki je v koroški finančni ustanovi nasedla in jo nato z vsemi težkimi bremeni ob začetku krize tako rekoč prepustila avstrijski državi.

 

Celoten članek si lahko preberete TUKAJ.

 

Hypo banka ni nad ustavo

Medij: Večer Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Po svetu Datum: 29. 07. 2015 Stran: 9

Hypo banka ni nad ustavo. Avstrijsko ustavno sodišče razveljavilo zakon o reševanju koroške bančne skupine Hypo Alpe Adria

Avstrijsko sodišče je v celoti razveljavilo izredni zakon o reševanju koroške bančne skupine Hvpo Alpe Adria, ki ga je avstrijski parlament potrdil julija lani. S tem so ustavni sodniki razveljavili tudi izbris obveznosti do imetnikov podrejenih obveznic. Po mnenju ustavnega sodišča je to bila kršitev temeljne ustavne pravice do lastnine. Ustavno sodišče je ocenilo, da je država z zakonom neenakopravno obravnavala upnike koroške bančne skupine. Kljub poroštvu zvezne dežele Koroške, ki je veljalo za vse upnike, je namreč posegla v lastninsko pravico le nekaterih med njimi. V reševanje banke je namreč država z izrednim zakonom vključila tudi imetnike podrejenih obveznic, za katere je jamčila Koroška. Gre za skupno milijardo evrov obveznic, njihovi lastniki pa so k sanaciji prispevali nekaj več kot 890 milijonov evrov. Skupaj je sicer banka izdala za okoli dve milijardi evrov podrejenih instrumentov. K reševanju banke je prispeval tudi nekdanji lastnik, bavarska regionalna banka BavernLB, ki je v koroški finančni ustanovi nasedla in jo nato z vsemi težkimi bremeni ob začetku krize praktično prepustila avstrijski državi.

BavernLB je že po tem, ko je začela banko reševati država, vplačala 800 milijonov evrov, Dunaj pa je to vsoto vključil v nabor sredstev za sanacijo po načelu bail-in. Bavarci so želeli ta denar medtem iztožiti, saj so že ob začetku krize trdili, da so bili pri nakupu banke zavedeni. Ustavno sodišče je zapisalo, da je odprava poroštva za eno skupino upnikov, medtem ko jamstva za ostale še naprej veljajo, nesorazmeren in neustaven ukrep. Tako imenovano striženje nekaterih upnikov predstavlja po mnenju ustavnih sodnikov tudi poseg v temeljno pravico do varstva zasebne lastnine. Ustavni sodniki so nadalje ugotovili, da država ni zgolj razlikovala med posameznimi skupinami upnikov, ampak je delala razlike tudi med samimi imetniki podrejenih obveznic, saj je v sanacijo vključila le nekatere med njimi. Izbrisala je namreč le tiste obveznosti banke iz podrejenih obveznic, ki so imele rok zapadlosti pred 30. junijem 2019.

Hypo: Avstrijska sodba v korist varčevalcev

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja,Červek Urban Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 29. 07. 2015 Stran: 9

 

Hypo: Avstrijska sodba v korist varčevalcev Ustavno sodišče Razveljavljen izbris imetnikov podrejenih obveznic - Težave tudi za proračun . Dunaj - Avstrijsko ustavno sodišče je v celoti razveljavilo izredni zakon o reševanju koroške bančne skupine Hvpo Alpe Adria in s tem razveljavilo izbris imetnikov podrejenih obveznic.

 

Podobnega razpleta si želijo tudi slovenski »izbrisani« lastniki bančnih obveznic.

 

Odločitev avstrijskega ustavnega sodišča je namreč pomembna tudi za Slovenijo, ki je ob zadnji sanaciji šestih bank leta 2013 in 2014 v celoti izbrisala terjatve imetnikov podrejenih finančnih instrumentov teh bank. Skupaj gre za približno 600 milijonov evrov. Tudi bančni zakon, ki je omogočil izbris v Sloveniji, je v ustavni presoji, a je sodišče pred odločitvijo za mnenje o tem prosilo evropsko sodišče v Luksemburgu, zato odločitve ni pričakovati kmalu.

Avstrijski si upajo, naši sodniki žal ne

Medij: Dnevnik Avtorji: Kos Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 29. 07. 2015 Stran: 7

 

Se lahko Telekom iz prevzemne tarče prelevi v prevzemnika Telekoma Srbija?

Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 28. 07. 2015 Stran: 5

Telekomova pot do nakupa je dolga in zapletena, njegovi tekmeci pa teh težav sploh nimajo

Politika, ki ni pustila prodaje Telekoma Slovenije (dokler ni bilo že prepozno), utegne poslabšati tudi njegove možnosti, da se poteguje za Telekom Srbija.

Telekom Slovenije je po neuradnih podatkih naših srbskih virov dvignil informacijski memorandum v privatizacijskem postopku Telekoma Srbija. Ker je v državni lasti, se mu v ostri konkurenčni tekmi - srbska vlada pač ne ruši postopka, kot so ga naši ministri - napoveduje vrsta zapletov. Analiziramo, kakšnih.

Do 3. avgusta morajo zainteresirani kupci oddati nezavezujoče ponudbe za nakup 58,11-odstotnega deleža Telekoma Srbija. »Dosegli bomo zgodovinsko najboljšo ceno,« je prepričan srbski premierAleksandar Vučić. »Veliko zanimanja je. Telekom bo kupil tisti, ki bo ponudil največ,« postopek podpira tudi minister za telekomunikacije Rasim Ljajić.

Celoten članek si lahko preberete TUKAJ.

Trg elektrike je v puberteti, ko se dogajajo tudi norosti

Medij: Delo Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 07. 2015 Stran: 9

 

Predsednik uprave Elektra Primorske pravi, da je prostor za največ štiri trgovce z elektriko.

 

»Na tem malem trgu in ob nizkih maržah je prostor za tri do štiri trgovce, ne za deset, kot jih je zdaj,« meni Uroš Blažica, predsednik uprave Elektra Primorska in do nedavnega dve leti predsednik GIZ elektrodistributerjev.

Kot je bilo videti navzven, se je pet elektrodistribucij (Elektro Primorska, Ljubljana, Gorenjska, Celje in Maribor) ukvarjalo predvsem z nasprotovanjem sedanji ureditvi, ko ima koncesijo za upravljanje distribucijskega omrežja SODO, distribucije pa ne.

Imamo pet delniških družb, ki so vse v večinski državni lasti, nimajo pa neposrednih koncesij za upravljanje distribucijskih omrežij, to ima pred leti mogoče prehitro ustanovljena družba SODO (Sistemski operater distribucijskega omrežja). Ta organizacija ni učinkovita, imamo podjetje na papirju, ki ima koncesijo, nima pa infrastrukture in nima ljudi za njeno vzdrževanje. V določenih delih gre tudi za podvajanje del. SODO gradi šesto distribucijo, imamo pet zaokroženih omrežij, znotraj vsakega pa koščke omrežja SODO. Da je to neučinkovito, je ugotovilo tudi računsko sodišče, ki je vladi naložilo popravljalne ukrepe, zgodilo pa se ni nič. Dogovorili smo se le, da ustanovimo mešano delovno skupino, ta pa je pripravila sedem predlogov za prihodnjo organizacijo. Zdaj bi se bilo treba odločiti.

SODO je ostal tudi v novem energetskem zakonu.

Če vidimo cilj, je to majhna težava. Dober primer je odpis dolgov socialno najšibkejšim, predpis lahko nastane zelo hitro.

Katera različica bi bila najboljša?

Država naj distribucijam podeli neposredne koncesije, ta podjetja delujejo lokalno, morajo biti blizu odjemalcem, tudi drugače vpeta v lokalno okolje. Tako denarni tok ne bi imel ovinka prek SODO. To sicer ne pomeni ukinjanja SODO, eno družbo na ravni države potrebujemo, ki bo odgovorna za enotne standarde, prenos dobrih praks, sodelovanje na razpisih in podobno. Lahko se dogovorimo tudi za prevzem dela upravljanja omrežij.

Uradna ovira za to, da že 2007 niste dobili koncesij, so bili mali delničarji, ki jih imate med lastniki vse elektrodistribucije.

Pridobitev koncesije bi bila brez malih delničarjev pravno malce preprostejša, niso pa bistvena ovira. Če bi male delničarje izplačali, bi lažje odločali o povezovanju vseh distribucij v eno družbo, mali delničarji temu gotovo niso naklonjeni. V njih sicer ne vidim težave, zastopajo interese kapitala, ta pa ima interes kot uprave, da so družbe učinkovite in produktivne. Verjetno res ni namen, da se z infrastrukturo ustvarja dobiček, če že, bi ga morali vlagati nazaj v infrastrukturo.

Ideje za združitev elektrodistribucij so spet žive.

Te ideje so že stare, delno pa so tudi že uresničene. Prva ideja je bila prodati hčerinske trgovske družbe, z iztržkom izplačati male delničarje in na koncu združiti vse elektrodistribucije v eno. Menim, da bi bilo to slabo, poleg tega pa je na hitro neizvedljivo. Ne verjamem niti, da bi se stroški upravljanja distribucijskih omrežij kaj znižali.

 

Celoten članek si lahko preberete TUKAJ.

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.