Mediji o malih delničarjih

Velik slovenski trgovec z elektriko morda še letos

Medij: Delo Avtorji: Tavčar Borut Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 09. 2015 Stran: 9

Združevanje Gen-I in Elektro energija bi imela 58 odstotkov trga z elektriko, skupaj s skupino Petrol pa tudi 90 odstotkov trga s plinom

Ljubljana - Agencija za varstvo konkurence bo odločitev 0 nameravani združitvi Gen-1 z Elektrom energijo, hčerinsko družbo Elektra Ljubljana, sprejela do konca septembra. V Elektru Celje menijo, da so ukrepi, ki jih je predlagal Gen-I, povsem neprimerni.


Devet mesecev že traja postopek presoje korektivnih ukrepov, ki jih je prevzemnik Elektra energije Gen-I predlagal Agenciji za varstvo konkurence (AVK). Ukrepi, ki jih je potem AVK poslala konkurentom na trgu elektrike v tržni preizkus, bi morali odpraviti resen sum o skladnosti združitve dveh podjetij s pravili konkurence. V Gen-I o podrobnostih ne želijo govoriti do konca postopka, ravno tako ne v Elektru Ljubljana in AVK. V družbah, ki se želita združiti, pravijo le, da bi morali biti tako v AVK kot v gospodinjstvih zadovoljni, da se združujeta najcenejši in najdražji trgovec z elektriko, saj se bodo cene drugega gotovo znižale.

Odločba še ta mesec

Glaser potrdil kupčijo pod mizo z Rusi

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 01. 09. 2015 Stran: 8

Štirje ključni menedžerji Perutnine Ptuj so se s SIJ dogovorili o opcijskih pogodbah za prodajo svojih deležev v Holdingu PMP, solastniku Perutnine. Z njimi bo SIJ še pred objavo prevzema obvladoval več kot polovico Perutnine.


Slovenska industrija jekla (SIJ) bo v prihodnjih tednih postala največja lastnica Perutnine Ptuj.

Delničarji Perutnine so namreč na včerajšnji skupščini potrdili zaprto, 40 milijonov evrov vredno dokapitalizacijo družbe, po kateri bo SIJ postal njen skoraj 46-odstotni lastnik. Za sklep je glasovalo 98 odstotkov delničarjev, ki so oddali glasove. Država, ki prek Kada obvladuje skoraj desetino delnic, se je glasovanja vzdržala. SIJ je za vplačnika kapitala v Perutnino izbrala uprava družbe na čelu z Romanom Glaserjem. Manever ji je uspel, ker njenemu predlogu kljub nekaterim drugačnim napovedim niso nasprotovali v Perutninarski zadrugi Ptuj (PZP), 23,6-odstotni lastnici Perutnine. Kadov nasprotni predlog, ki bi omogočil odprto dokapitalizacijo Perutnine, je podprla le slaba polovica delničarjev. Še pred skupščino se je med možnimi kandidati za vstop v Perutnino omenjalo tudi ukrajinskega prehrambnega velikana MHP. Njegov lastnik Jurij Kosiuk se je za nakup ptujske družbe zanimal že v začetku lanskega leta. Informacije, da Ukrajincem vrata v našo državo pomaga odpirati nekdanji lastnik Diners Cluba Slovenija Tomaž F. Lovše, nam pri slednjem včeraj ni uspelo preveriti.

Ukrajinski milijonar bi rad Perutnino Ptuj

Medij: Delo Avtorji: Jakše Luka Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 31. 08. 2015 Stran: 3

Pred skupščino družbe MHP bo podal izboljšan predlog za dokapitalizacijo - Ga bodo na skupščini sploh obravnavali?

Ljubljana - Na današnji skupščini podjetja Perutnine Ptuj se bo odvil pravi boj za prevzem podjetja. Neuradno smo izvedeli, da se je za izboljšano ponudbo ogrel ukrajinski perutninski velikan MHP. Ta naj bi za delnico ponudil najmanj 8,25 evra in tako za četrtino evra izboljšal ponudbo Slovenske industrije jekla (Sij).


Ukrajinski perutninar je bil med dvema ponudnikoma že v postopku iskanja potencialnega investitorja, ki ga je v skladu z dogovorom bank upnic vodila francoska finančna svetovalna družba BNP Paribas. Ta je predlagala, da bi bil za dokapitalizacijo primernejši Sij, ki ponuja 40 milijonov evrov.

Razloge za takšno odločitev je predsednik uprave Perutnine Ptuj Roman Glaser predstavil v poročilu uprave o utemeljenih razlogih za popolno izključitev prednostne pravice nakupa delnic dosedanjih delničarjev. Iz poročila sledi, da je MHP, ki je v večinski lasti ukrajinskega milijonarja Jurija Kosiuka, za dokapitalizacijo ravno tako ponujala osem evrov za delnico, vendar le do približno 18,4 milijona evrov, kar naj bi bilo manj od pričakovanj bank upnic. Moteča pa je bila tudi zahteva, da se vložek porabi za razvoj PP in za plačilo dolgov. Upravi pa je bila tudi zelo neljuba zahteva, da se uvede enotirni sistem upravljanja.

Jekleni objem

Jekleni Roman razume piščance

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Po svetu Datum: 29. 08. 2015 Stran: 11

Portret tedna

Če je za dolgoletnega direktorja Autocommerca (kasneje ACH) Hermana Rigelnika veljalo, da je železni Herman, bi Romana Glaserja, veterinarja in kar 28 let prvega moža Perutnine Ptuj, zlahka poimenovali jekleni Roman. Sploh zdaj, ko se obeta, da bo Slovenska industrija jekla (SIJ) po ponedeljkovi skupščini z vplačilom 40 milijonov evrov svežega kapitala postala pomembna in največja delničarka Perutnine, po verjetni prevzemni ponudbi pa tudi večinska lastnica. Ob tem je na mestu vprašanje, kdo je jeklarje v lasti ruske družine Zubicki pripeljal v Perutnino. Glaser pravi, da je bil to njihov nekdanji dolgoletni direktor Tibor Šimonka, ki je zdaj v Perutnini že leto dni pooblaščenec bank, spet drugi so prepričani, da je SIJ voda na mlin Glaserja, ki bi se kljub 68 letom lahko še nekaj časa obdržal na čelu ptujskega prehrambnega giganta z nekaj več kot 3600 zaposlenimi.

V preteklosti se v Sloveniji to, da so se podjetja ukvarjala z mnogo dejavnostmi, tudi tistimi, ki niso sodila v osnovni posel, ni izkazalo za uspešno. Spomnimo se Pivovarne Laško, ki ni le polnila pijač, ampak je bila tudi trgovec, izdajatelj časopisov in še česa. Z Laščani Glaserja povezuje več kot desetmilijonsko posojilo Perutnine Infond Holdingu in Centru Naložbam, katerih vračilo (za zdaj neuspešno) Perutnina že nekaj let terja prek sodišča. Ko so si menedžerji Perutnine in Merkurja v času Janševe vlade želeli zavarovati stolčke z vzajemnima menedžerskima prevzemoma (Merkur je bil pomemben lastnik Perutnine in obratno), je kasneje obema podjetjema šlo v franže na stotine milijonov. Merkur je že v drugem stečajnem postopku, Perutnina pa je v lanskem letnem poročilu za predlani skoraj prepolovila kapital. Glaserjeva uprava, ki dobro vodi osnovno poslovanje Perutnine, je imela še eno zgrešeno naložbo. Probanko. Tam je bil Roman Glaser vrsto let prvi nadzornik in očitno ni ukrepal pravočasno in dovolj odločno, da banka ne bi zašla v težave. Problem za slovenske razmere srednje velike Probanke je bil, ker je bila enostavno premajhna za financiranje vseh (spornih) menedžerskih prevzemov, od katerih se jih je večina končala klavrno. Mnogi so vodstvoma Perutnine in Probanke tudi očitali, da sta prek lastništva druga drugo nadzirali, da pa je bil ta nadzor slab. Pred letom dni je Roman Glaser za Večer povedal, da je bil menedžerski prevzem Perutnine v obliki konzorcija z nekoč uspešnima Probanko in Merkurjem ter ob največjem posamičnem lastniku - Perutninarski zadrugi Ptuj - smiseln kot zaščita Perutnine pred zunanjimi vplivi. Neuspešnost Merkurjevega menedžerskega prevzema pa je pripisal preplačilu prejšnjih delničarjev, med največjimi sta bila državna Kad in tedanja Sod, kasnejših nezakonitih potez tedanjega Merkurjevega vodstva pa ni odobraval. "Leta 2009 so povečini kratkoročni krediti podjetij postali pri slovenskih bankah neobnovljivi, banke so zasegale lastniške deleže, ki pa so močno izgubljali vrednost. Polovico sedanje krize smo si ustvarili sami, kar pa je med ekonomisti pravilno ugotovil le Jože P. Damijan," je dejal Glaser.

Poslej brez vinkulacije in brez Kramarja

Medij: Delo Avtorji: Malovrh Polona Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 29. 08. 2015 Stran: 10

Eti V letu dni nov lastnik Delnice bo moč prodati

Izlake - Predvidoma v letu dni je sodeč -po včerajšnji skupščini tudi v eni zadnjih trdnjav notranjega lastništva, v izlaškem Etiju, pričakovati korenite spremembe lastniške strukture, že novembra pa tudi nov nadzorni svet (NS), od katerega se po skoraj dvajsetih letih poslavlja Marjan Kramar. Konzorcij za prodajo je oblikovan, postopek bo stekel v kratkem, od bodočega strateškega vlagatelja pa Eti pričakuje zlasti znanje in trge.

»Denarja za razvoj premoremo dovolj tudi sami,« je po skupščini dejal Tomaž Berginc, generalni izvršni direktor. Poleg sprememb v NS so delničarji izglasovali pomembno spremembo v vinkulaciji delnic. Ta bo vsem, ki želijo prodati delnice, omogočila, da transakcijo, čeprav še zmeraj ob soglasju NS, izpeljejo.

Vstop SIJ v lastništvo bo omogočil hitrejši razvoj

Medij: Finance Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 28. 08. 2015 Stran: 10

Vstop SIJ v lastništvo bo omogočil hitrejši razvoj

Štiridesetmilijonska dokapitalizacijabo Perutnini Ptuj omogočila precej hitrejšo širitev v regiji in širše, je pred ponedeljkovo skupščino družbe, na kateri bodo odločali tudi o povečanju osnovnega kapitala, povedal njen prvi mož Roman Glaser. Mali delničarji in državni lastniki so, potem ko je postalo jasno, da je družba za leto 2013 zaradi neposrečenih prejšnjih poslov z Merkurjem, Infondom Holdingom in Centrom Naložbami za nazaj opravila za okoli 4 3 milijonov evrov dodatnih slabitev, predlagali nepodelitev razrešnice ter glasovanje o zaupnici upravi Perutnine.

Delničarjem Krke 2,5 evra dividende

Medij: Gorenjski glas Avtorji: Zaplotnik Cveto Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ekonomija Datum: 28. 08. 2015 Stran: 13

Kranj - Potem ko so delničarji Krke na junijski skupščini že odločili o uporabi bilančnega dobička in o novih članih nadzornega sveta, je uprava dan po skupščini sporočila, da so vsi sprejeti sklepi zaradi proceduralnih razlogov nični, takoj zatem pa je sklicala novo skupščino za 20. avgust. Uprava je tudi za to skupščino predlagala dividendo v višini 2,20 evra bruto na delnico, a so delničarji potrdili nasprotni predlog Kapitalske družbe (Kad) in Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki sta predr lagala 2,50 evra bruto na delnico. Od 181,5 milijona evrov bilančega dobička bo torej družba namenila za dividende 81,4 milijona evrov, dobrih 50 milijonov za druge rezerve iz dobička, enak znesek pa bo prenesla v naslednje poslovno leto. Letošnja dividenda je za 19 odstotkov višja od lanske, družba pa jo bo začela izplačevati v tridesetih dneh od dneva skupščine. Na skupščini so izvolili tudi nove člane nadzornega sveta - predstavnike delničarjev, Kad in SDH pa sta tudi pri tem glasovanju uspela z nasprotnim predlogom, tako da je bila namesto predlagane Sergeje Slapničar izvoljena Simona Razvornik Škofic.

Država in mali delničarji za odpoklic uprave in proti razrešnici vodilnim

Medij: Štajerski tednik Avtorji: Zemljarič Mojca Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 28. 08. 2015 Stran: 4

Ptuj • Pred ponedeljkovim zasedanjem skupščine delničarjev Perutnine Ptuj

Delničarji Perutnine Ptuj (PP) se bodo v ponedeljek sestali na 21. rednem zasedanju skupščine. Med drugim se bodo seznanili s poslovanjem 1 družbe v lertu 2014 in popravki računovodskih izkazov za poslovno leto 2013. Odločali bodo tudi o predvideni 40-milijonski dokapitalizaciji.


Kot smo že poročali, so se bilance in poslovni rezultat Perutnine Ptuj za leto 2013 popravljali: izvedli so slabitve naložb ter popravke pri odhodkih iz tekočega poslovanja v skupnem znesku čez 50 milijonov evrov. Zaradi navedenih popravkov je bila ugotovljena bilančna izguba, ki jo je uprava ob sestavljanju letnega poročila 2014 pokrila iz drugih rezerv iz dobička, kapitalskih rezerv in dobička poslovnega leta 2014.

Perutnina je lani na ravni poslovne skupine ustvarila 256, na ravni matične družbe na Ptuju pa 144 milijonov evrov prihodkov. »Prodajni rezultati Perutnine Ptuj, d. d., v letu 2014 so dobri. Rasli smo na slovenskem in na ključnih izvoznih trgih. Količinsko smo prodali za 5 % oz. 2.000 ton več kot lani,« je vodstvo PP zapisalo v poslovnem poročilu 2014 in o naložbah v minulem obdobju dodalo: »Največja investicija v vzreji je bil kompleks vzrejnih farm za brojlerje v Kladarih pri Srbcu v Republiki Sprski (BiH). Naložba je veljala štiri milijone evrov.«

KAD in MDS proti razrešnici in za nezaupnico upravi

O dokapitalizaciji še nič

Medij: Večer Avtorji: Klapš Srečko Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 08. 2015 Stran: 6

Boštjan Gorjup še en mandat nadzornik. Mali delničarji o posledicah dokapitalizacije in nagradah menedžerjem

Včeraj popoldne je v prostorih sladkogorske tovarne higienskega papirja Paloma bila skupščina delničarjev, med katerimi je z 71 odstotki večinski Slovenski državni holding (SDH). Čeprav odločitve o 15-milijonski dokapitalizaciji ni bilo na dnevnem redu, je bilo pričakovati, da bodo delničarji govorili tudi o tej, za Palomo, kije že nekaj časa na prodaj, in za okoli še 740 zaposlenih v Sladkem Vrhu pomembni odločitvi.

Z Gorjupom kontinuiteta upravljanja Palome

Mali delničar je sicer zastavil vprašanje o tem, kaj se bo zgodilo z vrednostjo njihovih delnic po napovedani dokapitalizaciji. Predsednik uprave Tadej Gosak je po skupščini pojasnil, da postopek dokapitalizacije še teče, a več od tega, da bo morebitna odločitev o tem sprejeta na prihodnji skupščini, ni mogel povedati. Povedal je še, da so se delničarji, prisotnega je bilo okoli 74 odstotkov kapitala, pozitivno opredelili do lanskih poslovnih rezultatov in potrdili razporeditev 1,39 milijona evrov bilančnega dobička v rezerve, upravi in nadzornikom pa podelili razrešnico za preteklo leto. Potrdili so tudi nov mandat Boštjanu Gorjupu, dosedanjemu predsedniku nadzornikov Palome, saj je, kot je dejal Gosak, za delničarje pomembno, da v času, ko gre postopek dokapitalizacije h koncu, zagotovijo kontinuiteto upravljanja in vodenja Palome.

Brez izpodbojnih tožb

Pogodbe netransparentne, plača direktorja po zakonu

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 08. 2015 Stran: 8

Paloma Delavci in mali delničarji opozarjajo na visoke stroške družbe in previsoke prejemke uprave - V družbi očitke zanikajo

Ljubljana - Paloma, ki je v večinski posredni državni lasti, ima, kot kaže, kar nekaj težav z zakoni, ki zadevajo državna podjetja. Tako še vedno ni izpolnila zahtev po transparentnosti določenih pogodb, saj podatkov o njih še vedno ni objavila na spletu. Med delavci in malimi delničarji pa se pojavlja tudi dvom, ali je plača predsednika uprave Palome Tadeja Gosaka usklajena z zakonom o plačah direktorjev v državnih družbah.


Iz sladkogorske družbe, ki je sicer v postopku iskanja dokapitalizatorja, prihajajo opozorila o visokih stroških družbe za zunanje svetovalce. Po podatkih, s katerimi razpolagamo v uredništvu, so se stroški za intelektualne in druge storitve, kot so svetovanja in odnosi z javnostmi, od leta 2013, ko je Gosak prevzel krmilo družbe, več kot podvojili. V letu 2013 so znašali 282.000 evrov, lani pa 687.000 evrov. Od tega naj bi se 170.000 evrov nanašalo na oglaševalsko agencijo Futura, 97.000 na odvetniško družbo Boruta Sokliča, 54.000 evrov je menda prejel svetovalec uprave Sergej Murgelj, skoraj 30.000 evrov pa Suzana Kranjc, ki je od marca letos zaposlena v Palomi.

Neupoštevanje ZDIJZ

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.