Mediji o malih delničarjih

Lars Nyberg bo moral oditi

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 03. 10. 2015 Stran: 4

Minister za finance dr. Dušan Mramor: "Izgubil sem zaupanje v predsednika upravnega odbora DUTB"

Minister za finance dr. Dušan Mramor bo skupščini Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), torej vladi, predlagal razrešitev predsednika upravnega odbora DUTB Larsa Nvberga, ker je izgubil ministrovo zaupanje. Vlada bo o predlogu odločala že v ponedeljek, ko je pričakovati tudi nova pojasnila iz DUTB. Preostali trije člani upravnega odbora (neizvršni direktorji) dr. Marko Simoneti, Imre Balogh in Janez Širovnik pa bodo najprej izmed sebe izbrali predsednika, potem pa vladi predlagali kandidata za novega neizvršnega direktorja, je povedal minister Mramor.

"Izgubil sem zaupanje v glavnega neizvršnega direktorja DUTB, ker me je s svojimi informacijami zavajal, ker so bili dogodki drugačni, kot jih je navajal, zamolčano mi je bilo tudi plačilo za nazaj," je izgubo zaupanja v Nvberga na včerajšnji tiskovni konferenci pojasnil Dušan Mramor. Po prvem preverjanju je Mramor ugotovil, da pogodbe z vodstvom DUTB niso v popolnosti usklajene z novo politiko prejemkov, določeno marca letos, čeprav je od DUTB dobil zagotovilo, da so zadeve uredili z aneksi. Svoje poglede v zvezi s tem bo vodstvo DUTB sporočilo v ponedeljek.

DUTB: Mramor žrtvoval Nyberga, a ne bo dovolj

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 03. 10. 2015 Stran: 1

POLITIKA / UPRAVLJANJE DRŽAVNEGA PREMOŽENJA

Čeprav je minister za finance Dušan Mramor napovedal zamenjavo prvega moža upravnega odbora DUTB Larsa Nvberga, Cerarjevi koalicijski partnerji zahtevajo razrešitev vseh vodilnih v slabi banki. Za nespoštovanje vladnih usmeritev pri izplačilih plač so vedeli vsi.


Potem ko je minister za finance Dušan Mramor včeraj napovedal zamenjavo predsednika upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) Larsa Nvberga, se v zgodbi o spornih nakazilih slabe banke, ki smo jih v Dnevniku skupaj z ugotovitvami računskega sodišča razkrili pred tednom dni, odpira vprašanje odgovornosti drugih članov upravnega odbora slabe banke in glavnega izvršnega direktorja DUTB Torbjoma Manssona.

Bitka med izbrisanci in državo v finale

Medij: Delo Avtorji: Jenko Miha Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 02. 10. 2015 Stran: 3

Pred odločitvijo Sodišča EU Evropska komisija »ne komentira sodnih postopkov v teku«, a vztraja pri svojem stališču

Ljubljana - Bitka med lastniki izbrisanih bančnih obveznic in državo se nadaljuje: prvi trdijo, da evropska komisija pred Sodiščem EU meni, da izbris ni bil potreben, v Banki Slovenije pa pravijo, da bi bila državna pomoč brez izbrisa nezdružljiva s pravili EU.


Kdo ima torej prav? Za pojasnilo smo se obrnili na primarni vir. »Evropska komisija ne komentira sodnih postopkov, ki potekajo, naše stališče pa je še vedno nespremenjeno,« so nam odgovorili iz evropske komisije (EK), ko smo jih zaprosili, da za Delo pojasnijo stališče, ki so ga poslali tudi na Sodišče EU v Luxembourgu. V EK še pravijo, da so julija 2013 sprejeli nova pravila igre glede državnih pomoči za banke, ki vsebujejo strožje zahteve o delitvi bremena. Namen pravil je, da se kar najbolj zniža prispevek davkoplačevalcev. Gre za tako imenovano Sporočilo o bančništvu iz leta 2013. Nova pravila veljajo za državne pomoči, priglašene komisiji od 1. avgusta 2013, in določajo, da morajo delničarji in imetniki podrejenih obveznic »prispevati toliko, kolikor je mogoče«, preden so banki dodeljena javna sredstva. »Delitev bremena, kot so ga uporabili slovenski organi, je skladna s temi pravili. Tako prakso so uporabile že številne evropske države,« so nam še sporočili iz komisije.

Izbris, težak kar 600 milijonov

Izbris bančnih obveznic ni bil zavezujoč

Medij: Delo Avtorji: Ma. G. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 01. 10. 2015 Stran: 3

Ljubljana - Evropska komisija je na evropskem sodišču uradno pritrdila stališču Vseslovenskega združenja malih delničarjev Slovenije (VZMD), da njeno Sporočilo o bančništvu ni zavezujoč pravni akt, pravijo v VZMD. Ustavno sodišče, ki presoja sporne člene zakona o bančništvu, na podlagi katerih je bil opravljen izbris podrejenih obveznic in delnic saniranih bank, je evropsko sodišče v Luksemburgu zaprosilo tudi za pojasnilo glede omenjenega sporočila.

Ali mora SDH res dati soglasje NLB za prodajo Trima?

Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 28. 09. 2015 Stran: 4

Država je v odloku o upravljanju svojih kapitalskih naložb zapisala, da potrebujejo podjetja, v katerih je država solastnica, pa četudi manjšinska, soglasje SDH za prodajo svojih naložb. V družbah opozarjajo: gre za grob poseg države v samostojnost odločanja. Zakaj bi NLB potrebovala še soglasje SDH za denimo prodajo Trima, če pa ima za to svojo upravo in nadzornike? Sicer pa je- tudina SDH- vzvezi s tem velika zmeda. Za pojasnila smo prosili finančno ministrstvo.

Težava ni le v NLB in Trimu. Sporen zapis v odloku pomeni, povedano poenostavljeno, da morajo vse družbe, ki so v strategiji opredeljene kotstrateške (državaima večino) ali pomembne (država ima 25 odstotkov plus eno delnico), za vsako nekoliko pomembnejšo prodajo kapitalske naložbe zaprositi SDH. Torej soglasje SDH za prodajo svojih naložb po tej logiki potrebujejo denimo NLB, Triglav, Sava Re, celo Krka, Gorenje ... Pa čeprav imajo za to svoje uprave in nadzorne svete, ki so jih ne nazadnje na skupščinah izglasovali lastniki, torej tudi SDH. Poleg tega SDH ni edini lastnik teh družb.

Mali delničarji bi radi 17,4-miiijonsko odškodnino

Medij: Slovenske novice Avtorji: Škerl Primož Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dan v novicah Datum: 26. 09. 2015 Stran: 12

Na celjskem sodiščo se ubadajo z eno najvišjih odškodninskih tožb pri nas

Mali delničarji Premogovnika Velenje tožijo 13 fizičnih oseb ter družbi HSE in Teš

CELJE - Na gospodarskem oddelku celjskega okrožnega sodišča se ubadajo z eno najvišjih tožb za plačilo odškodnine pri nas. Gre za kar 17,4 milijona evrov vreden odškodninski zahtevek, ki so ga - sklicujoč se na zakon o gospodarskih družbah - vložila podjetja MP Naložbe, Towra iz Luksemburga in Intertrade v likvidaciji, z njim pa na sodišče privedla kar 15 fizičnih in pravnih oseb. Tožniki so mali delničarji Premogovnika Velenje (PV) in so prepričani, da so toženci - gre za vodilne kadre PV, HSE in Teš - tisti, ki so imeli posredno ali neposredno vpliv na poslovanje premogovnika.

Prevzemni prag in vrnitev glasov

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 25. 09. 2015 Stran: 10

Zakonske novosti Zaščitile naj bi male delničarje, a ti z njimi niso zadovoljni

Ljubljana - Uvedba minimalnega praga uspešnosti prevzemne ponudbe in podlage za vrnitev glasovalnih pravic državi v Zavarovalnici Triglav in Telekomu Slovenije sta ključni novosti zakona o prevzemih, ki so jo včeraj potrdili poslanci. Mali delničarji z rešitvami niso zadovoljni.


Omenjena sprememba naj bi po pojasnilu gospodarskega ministrstva uredila preglednost prevzemnega postopka in prinesla večjo zaščito malih vlagateljev. Tako med drugim uvaja obvezen prag uspešnosti prevzemne ponudbe, ki naj bi znašal 50 odstotkov plus delnico. Ta rešitev naj bi preprečila postopno utrjevanje kontrolnega deleža po »nepravični ceni«, a zakonodajnopravna služba državnega zbora je opozorila, da gre za nesorazmeren poseg v lastninsko pravico in svobodno gospodarsko pobudo. S tem se strinja tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), rešitvi pa niso naklonjeni niti v Društvu malih delničarjev Slovenije (MDS). Kot so že pred časom pojasnili na ministrstvu: Če prevzemni prag ne bo dosežen, prevzemna ponudba ne bo uspešna, kupec pa bo za to, da bo v družbi sploh imel glasovalno pravico, svoj delež moral znižati pod 33 odstotkov.

Vrnitev državnih glasov v Triglavu in Telekomu

O vračilu glasov v Telekomu in Triglavu

Medij: Delo Avtorji: Ma.G. Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 09. 2015 Stran: 10

Ljubljana - Uvedba minimalnega praga uspešnosti prevzemne ponudbe in podlage za vrnitev glasovalnih pravic državi v Zavarovalnici Triglav in Telekomu Slovenije sta ključni novosti novele zakona o prevzemih, o kateri bodo danes razpravljali poslanci. Omenjena novela naj bi po pojasnilu gospodarskega ministrstva uredila postopek preglednosti prevzemnega postopka in prinesla večjo zaščito malih vlagateljev.

Tako med drugim uvaja obvezen prag uspešnosti prevzemne ponudbe, ki bo znašal 50 odstotkov plus delnico. A zakonodajno-pravna služba DZ je opozorila, da gre za nesorazmeren poseg v lastninsko pravico prevzemnika. S tem se strinjata tudi Agencija za tig vrednostnih papirjev in Društvo malih delničarjev Slovenije (MDS). Novela prinaša še zakonske podlage za vrnitev glasovalnih pravic državnim lastnikom v Triglavu in Telekomu. A MDS se niti s tem ne strinja, ker da gre za retroaktiven poseg. Ali bodo to določilo novele dali v ustavno presojo, se v MDS še niso odločili. Ustavni sodniki so o podobni rešitvi v zvezi s tem že presojali in odločili v škodo državnih lastnikov.

Bo država dobila glasove v Triglavu

Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 23. 09. 2015 Stran: 9

Danes je na dnevnem redu poslancev druga obravnava sprememb zakona o prevzemih, ki predvideva, da bodo državi vrnjene odvzete glasovalne pravice v Telekomu Slovenije in Zavarovalnici Triglav. Poslanci morajo sicer predlog obravnavati še enkrat, predvideva se, da bo začel veljati do konca leta.

In kako zakon rešuje državno »zagato« v omenjenih podjetjih, v katerih je agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) državi odvzela glasove zaradi trgovanja z delnicami prek prevzemnega praga (sloje sicer za manjše zneske, stanje je vrnjeno v prvotno, a ATVP glasov ni vrnil)? »Prehodna določba navedenega predloga pomeni pravno podlago za izdajo novih ugotovitvenih odločb, s katerimi ATVP ugotovi prenehanje mirovanja glasovalnih pravic prevzemnika, ki bo na dan uveljavitve tega zakona izpolnjeval pogoje.

Matić v Luki dobiva žerjavista v upravo

Medij: Primorske novice Avtorji: Gleščič Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 22. 09. 2015 Stran: 4

Kmalu nov delavski direktor - Sindikat žerjavistov predlaga Stojana Čeparja

Novi delavski direktor v Luki bo zelo verjetno žerjavist Stojan Čepar, ki je zdaj predstavnik zaposlenih v nadzornem svetu Luke. Svet delavcev Luke bo o tem odločal v mesecu dni. V njem ima večino prav sindikat žerjavistov, tako da je Čeparjeva izvolitev zelo verjetna. Dosedanji delavski direktor Matjaž Stare, ki se mu mandat konča sredi oktobra, Luko zapušča.


KOPER ► Svet delavcev Luke je do sedaj dobil eno kandidaturo za delavskega direktorja: sindikat žerjavistov je za svojega kandidata izbral Stojana Čeparja. "V sindikatu smo se uskladili in sem sprejel. Moja prednost je v tem, da Luko zelo dobro poznam, tako operativo in delo na terminalih kot tudi režijo, saj sem šest let v nadzornem svetu," pravi 38-letni Čepar. Ima srednješolsko izobrazbo tehnične smeri, pravi pa, da je sredi študija mednarodnega trženja ob delu za pridobitev sedme stopnje izobrazbe. V primeru, če bo izvoljen za delavskega direktorja, bo odstopil kot član nadzornega sveta.

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.