Mediji o malih delničarjih

Podravka zahteva sklic skupščine Žita

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 10. 2015 Stran: 9

V tuje roke Glavno besedo v pekarskem podjetju bodo po prevzemu imeli hrvaška država in hrvaški pokojninski skladi

Ljubljana - Hrvaška družba Podravka, ki že ima v lasti dobro polovico Žita, je od njegove uprave zahtevala sklic skupve ujjiavc icmievaia irm_ sivupščine, na kateri bodo izvolili nove člane nadzornega sveta. Podravka bo tako imenovala svoje nadzornike.


Sklic skupščine ni nepričakovan, saj je hrvaška Podravka že poravnala kupnino za dobrih 51 odstotkov Žita, prejšnji teden pa objavila še namero za prevzem ljubljanskega pekarskega podjetja. V skladu z ZGD mora uprava Žita skupščino sklicati najkasneje v 30 dneh od prejete zahteve, zatem sledi še 30-dnevni rok do izvedbe same skupščine.

Pri prodajah podjetij je običajno, da bodoči lastnik plačilo kupnine veže tudi na odstop dotedanjih članov nadzornega sveta. To se je zgodilo tudi pri Žitu, saj so predstavniki kapitala v nadzornem svetu Milan Kneževič (dolgoletni predsednik uprave Deželne banke Slovenije, zdaj upokojenec), Adrijan Rožič (Kad) in Rajko Stankovič (predsednik društva MDS) že aprila letos, ob podpisu kupo-prodajne pogodbe med Podravko in konzorcijem prodajalcev Žita, podali odstopne izjave, ki bodo najverjetneje začele veljati na dan skupščine. Nove nadzornike bo imenovala Podravka, v kateri imajo glavno besedo hrvaška država in hrvaški pokojninski skladi. Na skupščini bodo sicer odločali tudi o novem statutu in razveljavitvi sklepa o imenovanju pooblaščenega revizorja za leto 2015.

Dilema delničarjev

Medij: Vestnik Murska Sobota Avtorji: M. H. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 15. 10. 2015 Stran: 7

Ruski rešitelj za Galex

Ponujena cena za delnico je simbolna

Za farmacevtsko družbo Galex iz Murske Sobote se je našel ruski vlagatelj, ki je pripravljen prevzeti podjetje in njegove dolgove do bank in upnikov. V torek so namreč delničarji Galexa dobili ponudbo za odkup delnic s povabilom za podpisovanje namere o prodaji, ki naj bi potekalo danes med 12. in 16. uro. Ponudbo jim je poslala družba CNMT, center novih medicinskih tehnolog, d. o. o., iz Ljubljane. Ponudbena cena je en evro za celoten paket delnic posameznega delničarja. Družba CNMT je pripravljena prevzeti lastništvo skupaj z dolgom Galexa do bank in upnikov pod pogojem, da pridobi najmanj 75 odstotkov delnic plus eno delnico z glasovalno pravico. Galex dolguje bankam 9,5 milijona evrov in obresti ter 1,2 milijona evrov drugim upnikom v postopku prisilne poravnave. Največja posamična lastnika Galexa sta Pomurske lekarne, ki imajo nekaj manj kot 23- odstotni delež, in družba Pental z 20 odstotki, preostalo pa pripada fizičnim osebam oziroma malim delničarjem.

Ruski tajkuni pos Jožeta Mermala

Medij: Finance Avtorji: Lipnik Karel Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 13. 10. 2015 Stran: 10

Medtem ko so še v začetku tega leta ruski milijarderji svoje premoženje umikali iz Rusije v varnejše kraje, se je poleti ta tok umiril. Še več, Rusi se zdaj umikajo iz Londona. Vlagatelje, če jih bodo sploh potrebovali, bodo laže našli doma, v Rusiji.

Nizke cene surovin, gospodarska kriza v Rusiji in s tem povezani močno okleščeni poslovni načrti so razlog, da nekatera ruska surovinska podjetja zapirajo kotacijo v Londonu. To pa je polepšalo tudi poletje ruski centralni banki, saj je imela Rusija v zadnjih treh mesecih presežek v plačilni bilanci, kar se pred tem ni zgodilo že od konca leta 2013. Že skoraj dve leti se namreč iz Rusije umikajo tako tuji vlagatelji, poleg tega pa so denar na varno (predvsem v Švico) spravljali tudi ruski oligarhi in podjetja, ki so se s tem zavarovali pred strmoglavljenjem rublja. Seveda so v tujih devizah varčevali tudi drugi Rusi. Vse to je močno treslo ruske devizne rezerve.

Avstrijci bi prodali manjšinski delež Heliosa

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 13. 10. 2015 Stran: 9

Sveži kapital V Ringu zanikajo, da hočejo unovčiti učinke prestrukturiranja podjetja - Domžalska družba v Rusiji ustvari le še petino prihodkov

Ljubljana - Slabo leto in pol po prevzemu Heliosa njegovi avstrijski lastniki že iščejo kupca za delež v premazniku. Neuradno naj bi interes za vstop izkazali predvsem finančni skladi, strategi pa ne trkajo na naša vrata, pravijo v skupini.

Dogajanje v domžalskem Heliosu je spet vroča gospodarska tema. Tokrat ne zaradi odpuščanj in obračunavanj z zaposlenimi, ki so pretresali javnost predvsem lani spomladi, ampak zaradi morebitnih sprememb v lastništvu premaznika, ki je od maja v lasti avstrijskega holdinga Ring. Avstrijci za Helios zdaj znova iščejo lastnika, uradno zaradi širitvenih načrtov skupine. »Govorimo o vstopu novega lastnika, ki ne bi dobil več kot 15 odstotkov deleža Heliosa,« je pred kratkim za Finance komentiral prvi mož Heliosa Aleš Klavžar.

Slaven Vukovič hoče vso Metalko Commerce

Medij: Dnevnik Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 12. 10. 2015 Stran: 7

Družba Metalka Commerce, naslednica nekdanjega koncema Metalka, ki je nekdaj trgovala z jeklom, zdaj pa se ukvarja z nepremičninsko dejavnostjo, bo kmalu povsem v rokah Slavena Vukoviča. Skupščina, ki bo 17. novembra, bo namreč odločala o predlogu za iztisnitev malih delničarjev. Njegovo sprejetje je le formalnost, saj Vukovič že obvladuje 917 odstotka družbe. Preostalim 366 delničarjem ponuja odpravnino v višini 1,5 evra na delnico, skupno okoli 61.600 evrov. To je drobiž v primerjavi s premoženjem Metalke Commerce. Konec lanskega leta je imela za 11,5 milijona evrov sredstev in 2,7 milijona evrov kapitala.

Plenjenje do razlastitve

Medij: Mladina Avtorji: Marn Urša Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 09. 10. 2015 Stran: 27

Kako bo finančna industrija še enkrat zaslužila in kako je za to poskrbela prijazna politika

Več kot četrt milijona Slovencev ima del premoženja v vrednostnih papirjih. Večina je do delnic prišla med razdeljevanjem certifikatov v času tranzicije ali pa z dedovanjem. Zdaj bodo vsi imetniki delnic, celo tisti, ki z njimi ne trgujejo, morali odpreti račun pri borznoposredniški hiši in ji plačevati stroške odprtja in vodenja računa ter prenosa sredstev. Če ne bodo storili nič, bodo razlaščeni. Tako določa novi zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih.

Na videz gre za tehnični zakon, potreben zaradi uskladitve slovenskega pravnega reda z zahtevami evropskega plačilnega sistema Targct 2. A zakon je še kako vsebinski, saj odpravlja registrske račune pri Klirinško--depotni družbi (KDD), in sicer za pravne osebe s 30. septembrom prihodnje leto, za fizične osebe pa s 1. januarjem 2017. Po izteku prehodnega obdobja bodo imetniki registrskih računov pri KDD lahko izbirali med štirimi možnostmi: lahko se bodo brezplačno odpovedali vrednostnim papirjem in ti bodo deponirani na opustitveni račun pri KDD; vrednostne papirje bodo lahko prodali, kar jih bo pri drugi največji borznoposredniški hiši stalo najmanj 35,45 evra, kolikor znašajo stroški odpiranja in enkratne pogodbe za trgovalni račun, stroški prenosa iz KDD in minimalna provizija za prodajo delnic iste serije; vrednostne papirje bodo lahko obdržali, toda pod pogojem, da bodo odprli trgovalni račun, kar pa ni zastonj - stroški odprtja, prenosa in enoletnega vodenja pri domačih bankah znašajo v povprečju 25 evrov. Prav glede tega je bil v zadnjem hipu dosežen napredek glede na prvotni predlog vlade. Državni zbor je podprl predlog strank koalicije, da se registrski računi za fizične osebe odpravijo z odlogom, in sicer s 1. januarjem 2017, ne pa že jeseni 2016, kot je bilo predvideno v predlogu ministrstva za finance. Na Kaj je pravi razlog za odpravo registrskih računov? Da se finančni industriji v času nizkih obrestnih mer zagotovi alternativni vir zaslužka. predlog stranke SDS so stroške vodenja trgovalnih računov za vse imetnike omejili na 0,5 odstotka vrednosti vrednostnih papirjev.

Slabo banko bodo kolektivno zapustili vsi vodilni tujci

Medij: Delo Avtorji: Jenko Miha,Grgič Maja,Gole Nejc Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 08. 10. 2015 Stran: 3

DUTB Z Nybergom in Manssonom odhajata še Ojasoo in Harjunpaa - Pranje umazanega perila v državnem zboru

Ljubljana - Potem ko seje vlada v torek odločila razrešiti dva vodilna na DUTB, se bosta »zaradi političnega vmešavanja« iz slabe banke poslovila še preostala tujca, ki sta se ukvarjala z upravljanjem premoženja DUTB, Kasper Ojasoo in Janne Harjunpaa, nam je potrdil zadnji. Izključena pa menda nista niti odhoda izvršnih direktorjev Janeza Škrubeja in Aleša Koršiča.


Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je Estonca Kasperja Ojasooja in Finca Janneja Harjunpaaja najela prek njunih podjetij kot zunanja strokovnjaka, nato pa ju tudi zaposlila. Vodja upravljanja terjatev Harjunpaa je vodil ali sodeloval pri nekaterih najtežjih primerih prestrukturiranj podjetij, denimo Cimosa, Kasper Ojasoo paje v DUTB vodja projektov.

Škrubej se včeraj na naše klice ni odzval, v DUTB pa pravijo, da uradno odstopov še ni bilo. A po naših neuradnih informacijah odstopa Škrubeja in Koršiča nista izključena.

Podravka postala večinska lastnica Žita

Medij: Delo Avtorji: Šoštarič Marjeta Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 10. 2015 Stran: 9

Pred prevzemom Hrvaška družba je nakazala denar za 51,55-odstotni delež enega največjih slovenskih prehranskih podjetij

Ljubljana - Hrvaška Podravka je izpolnila vse pogoje za zaprtje transakcije za pridobitev 51,55 odstotka osnovnega kapitala družbe Žito, so na spletni strani Ljubljanske borze sporočili iz Žita. Podravka mora zdaj objaviti prevzemno ponudbo za prevzem še preostalega deleža družbe.


Tako se uresničujejo napovedi, da bo Žito še ta mesec, dokončno in v celoti pa najverjetneje še pred iztekom leta v rokah hrvaških lastnikov. Naj spomnimo, da je konzorcij prodajalcev pod vodstvom Slovenskega državnega holdinga (SDH) pogodbo o prodaji več kot polovičnega deleža delnic Žita s Podravko podpisal 21. aprila letos.

Bančni premik

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Danes Datum: 05. 10. 2015 Stran: 2

Kar v petindvajsetih letih ni uspelo ne politiki ne monetarni oblasti, je v dobrem letu bruseljskim uradnikom: nekdanji predsednici vlade so zapovedali, da mora prodati državne banke (ki jih je treba prej seveda podržaviti, da bo lahko z njimi razpolagala), če želi državo obvarovati bankrota. Resničnega ali zrežiranega? Scenarij je podoben tistemu pri ugotavljanju globine bančne luknje. Prvi, ki si jo je upal javno imenovati "virtualno luknjo" v intervjuju za Večer lanske pomladi, je bil nekdanji guverner dr. France Arhar. Prislužil sije neusmiljeno kritiko domačih oblasti, kakršne dotlej ni doživel še nikoli. In je verjetno tudi več ne bo. Prav ti izračuni, še danes sporni, ki jih izpodbijajo mali delničarji na sodiščih, so veliko skrbi povzročili tudi aktualnemu guvernerju Banke Slovenije dr. Boštjanu Jazbecu, saj je podobne zapovedi kot Alenka Bratušek v Bruslju poslušal v Frankfurtu, na sedežu evropske monetarne oblasti. Razlastiti je bilo treba vse takratne lastnike bank, pahnjene na rob obstoja, pa naj kasneje sodišča dosodijo, kakor pač bodo. Slovenija ni prvič poskusni zajec za bruseljske arhitekte.

Družina Špruk pred prevzemom Tekstine

Medij: Primorske novice Avtorji: Tratnik Alenka Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 05. 10. 2015 Stran: 3

Če se bodo uresničile namere, bo ajdovska Tekstina v tem mesecu še trdneje v rokah družine Špruk. Družba Svila In, ki je že 73-odstotna lastnica Tekstine, je objavila prevzemno namero za odkup vseh delnic družbe. Svilo In vodi Simeon Špruk, že desetletje tudi direktor Tekstine. Lastnika Svile In sta po dostopnih podatkih Svila In ter družba RŠ Naložbe, ki je v rokah direktorjevega brata Roka Špruka. Večletno dogajanje v Tekstini in domnevno nečedne posle njenega direktorja in še več fizičnih ter pravnih oseb pa je pod lupo vzelo specializirano državno tožilstvo.

AJDOVŠČINA ► V ajdovski Tekstini je bilo pred desetletjem več kot sto zaposlenih, danes pa jih zaposluje približno 70. Direktor Simeon Špruk, ki je vodenje tovarne s stoletno tradicijo prevzel leta 2005, je prepričan, da so bila odpuščanja nujna za ohranitev zdravega jedra, ki lahko danes konkurira na svetovnem tržišču. "Glede na situacijo so bili rezi nujni. Pomembno je, da smo preživeli in da danes dajemo kruh določenemu številu ljudi," pravi Špruk in dodaja, da je Tekstina danes majhna, a uspešna družba, usmerjena v razvoj tehničnih in modnih tkanin. Njena dejavnost je tkanje, oplemenitenje in design tehničnih in modnih tkanin za uveljavljene svetovne znamke. "Smo stoodstotni izvoznik in hočemo postati najboljši v tej dejavnosti," je v pogovoru s PN pred dnevi izjavil direktor, ki se sicer komuniciranju z javnostjo izogiba.

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.