Mediji o malih delničarjih

Delavci Dravskih elektrarn: Nočemo biti talci HSE

Medij: Večer Avtorji: Klapš Srečko Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 12. 2015 Stran: 7

Okoli dvesto delavcev Dravskih elektrarn podpisalo izjavo proti izčrpavanju DEM in proti centralizaciji, ki lahko do leta 2018 odnese tretjino delovnih mest

Večina zaposlenih razen tistih, ki morajo skrbeti za varno in nemoteno poslovanje, se je včeraj opoldne zbrala na zboru delavcev Dravskih elektrarn Maribor (DEM), ker so zaskrbljeni zaradi položaja v skupini Holdinga Slovenske elektrarne (HSE).

Vlado Šega, predsednik sveta delavcev v DEM, je uvodoma povedal, da so sklicali zbor, ker na vprašanja, naslovljena na lastnike, torej SDH, ministrstva in vlado, še niso prejeli nobenih odgovorov. In da z ogorčenjem, a nemočno opazujejo, kako postajajo talci zgrešene politike lastnika HSE, ki želi prenesti podporne funkcije družbe iz Maribora, tako da bo od DEM kmalu ostal le še proizvodni obrat. Četudi je od ustanovitve HSE danes v DEM že sto zaposlenih manj, podpisali pa so tudi aneks h kolektivni pogodbi z nižjimi prejemki in bonitetami, zahteva HSE z novim razvojnim načrtom znižanje števila zaposlenih še za tretjino, natančno za 31 odstotkov oziroma za okoli 80 ljudi.

V energetiki spet rožljanje z vsesplošno stavko

Medij: Delo Avtorji: Rak Peter Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 01. 12. 2015 Stran: 4

Nezadovoljstvo v DEM Z včerajšnjim zborom delavcev se napovedujejo protesti širših razsežnosti - Košorok vrača žogico Dravskim elektrarnam

Maribor - »Stavkali bodo? Kar naj,« je po včerajšnem zboru zaposlenih v Dravskih elektrarnah Maribor (DEM) in napovedi skorajšnjega vsesplošnega protesta zaposlenih v energetiki dejal generalni direktor HSE Blaž Košorok.


Na zboru so zaposleni v Dravskih elektrarnah Maribor znova izrazili ogorčenje, ker da »postajajo talci zgrešene politike HSE, vsaka politična opcija pa prepoznava DEM le kot vir financiranja oziroma izčrpavanja, in ne kot nosilca razvoja«. V DEM opozarjajo, da krovna družba od njih zahteva še več odrekanja, čeprav so že sami zelo racionalizirali poslovanje, saj je od ustanovitve skupine HSE v DEM okoli sto zaposlenih manj, poleg tega so podpisali aneks h kolektivni pogodbi, s katerim so si znižali prejemke in bonitete.

Poudarili so, da se zavedajo nujnosti sinergije slovenskih proizvajalcev električne energije, vendar ne odobravajo načina in smernic, ki jih uvaja HSE. »Veriga elektrarn, ki napaja več kot četrtino slovenskih potreb po električni energiji, ne sme postati peskovnik za upravljavske eksperimente, med katere spadajo tudi diktat krovne družbe in njihove zahteve po prenosu vseh podpornih funkcij iz Maribora na HSE«, so dejali na zboru.

Delnic TV-hiše SDS niso razgrabili

Medij: Delo Avtorji: Potič Zoran Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 28. 11. 2015 Stran: 2

NovaTV24 Izdanih za tri milijone evrov, zbrali menda okoli milijon

Ljubljana - Prodaja delnic za nov medijski projekt, kije nastal na pobudo prvaka SDS Janeza Janše in njegovih političnih somišljenikov, je končana. Koliko denarja jim je uspelo zbrati od izdanih delnic v vrednosti treh milijonov evrov, ni znano, gotovo pa je, da kupci delnic niso razgrabili.


Koordinator projekta Boris Tomašič včeraj ob koncu 45 -dnevnega obdobjaprodaje delnic nove medijske hiše Nova24TV še ni hotel razkrivati podatkov o številu prodanih delnic. Kot je znano, so jih ponujali od 19. oktobra po ceni 100 evrov v večini poslovalnic Pošte Slovenije. »Zadovoljni smo. Zbrali smo dovolj denarja za zagon nove televizije, ki bo začela oddajati še letos,« pojasnjuje Tomašič. Posredno prizna, da vsote treh milijonov evrov, za kolikor je bilo izdanih vseh delnic, niso dosegli. »Več bo znano prihodnji teden, ko bomo verjetno organizirali novinarsko konferenco. Kmalu bo tudi jasno, kdo so delničarji, saj bo to javni podatek,« je še pojasnil. Na vprašanje, ali štejejo za neuspeh to, da niso prodali vseh izdanih delnic, je Tomašič odgovoril, da je bil to le načrt, a da so se že od začetka zavedali, da bo ta cilj težko doseči, zato so s tem, kar se je dogajalo zadnjih 45 dni, zelo zadovoljni. Že med prodajo delnic je bilo slišati, da proces ne poteka po pričakovanjih. Direktor medijske hiše Andrej Kregar je razkril, da so po podatkih iz preteklega tedna prodali za okoli milijon evrov delnic. Bo to dovolj za zagon televizije? »Vsekakor, medijski projekt bo lahko zaživel,« je dejal Tomašič.

Rezervni načrt

(Ne)racionalizacija v HSE

Medij: Večer Avtorji: Šega Vlado Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Pisma bralcev Datum: 26. 11. 2015 Stran: 26

Vodstvo HSE ponovno zavaja z izjavami v opravičilo svojih spornih odločitev. Če je zaposlovanje na vodilna mesta v HSE iz kroga Triglav Naložb, od koder izhaja eden izmed nadzornikov, slučaj in to zgolj navidezno sovpada z neuspelo nezaupnico NS generalnemu direktorju, je pa prav vse, kar je nenamerno, slučajno, pomesti pod preprogo absurdno.

Upravičeno lahko sklepam, da sta bili obe svetovalni pogodbi zaukazani z vrha HSE. Še pred podpisano pogodbo z Ireno Slemic je bila 10. 7. 2015 podaljšana pogodba o opravljanju storitev pravnega svetovanja pri izvajanju in sklepanju finančnih pogodb in pogodbene dokumentacije odvetniku Juriju Dolžanu. Direktor TEŠ g. Eberlinc je torej šele naknadno, 21. 8. 2015, podpisal pogodbo "Storitve svetovanja pri zagotavljanju virov financiranja" z Ireno Šlemic, s.p., ki naj bi svetovala pri zagotavljanju virov financiranja, pripravljala mnenja in analize, komuniciranje z domačimi in tujimi finančnimi institucijami. Vse te storitve je že od začetka izvajanja projekta Blok 6 opravljala ekipa g. Dolžana in gre torej za podvajanje svetovalnih storitev. Torej zelo nenavadno zvenijo izjave, da je bila to optimalna rešitev. Zagotovo za TEŠ podvojene pogodbe za enako storitev to niso. Morda pa je sprostitev delovnega mesta vodje finančne službe za nekoga iz vrst Triglav Naložb tudi slučaj. S 50.000 evrov dodatka bi se marsikdo z veseljem upokojil.

So mali delničarji obupali?

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: Intihar Janja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 26. 11. 2015 Stran: 4

Laško zdravilišče kmalu tudi uradno v lasti slabe banke - Celjsko sodišče še vedno ni odločilo o izpodbojni tožbi

Thermana Laško ima še vedno, kljub vsem postopkom, ki potekajo v povezavi z njo, 204 delničarje. Vsaj 200 od njih jih je v teh dneh zelo razočaranih. Spoznali so namreč, da je samo še vprašanja časa, kdaj bo Družba za upravljanje terjatev bank prevzela skoraj stoodstotni delež v zdravilišču. Vrhovno sodišče je namreč zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti postopka prisilne poravnave, ki jo je pred nekaj meseci na predlog malih upnikov in delničarjev zahtevalo vrhovno državno tožilstvo.


Kot je znano, je slaba banka, ki je največja upnica laškega zdravilišča, 12 milijonov evrov svojih terjatev pretvorila v lastniški delež in s tem postala skoraj stoodstotna lastnica Thermane. Vendar sklep o potrditvi prisilne poravnave in s tem tudi uradni potrditvi novih lastnikov še ni postal pravnomočen, saj se je nanj pritožilo nekaj manjših upnikov. Čeprav so mali delničarji, ki jih zastopa odvetnik Borut Soklič, v svojem prepričevanju, da je bila insolventnost zdravilišča ustvarjena umetno, izčrpali že skoraj vsa pravna sredstva, Še vedno niso obupali, je povedal Soklič. »Postopek prestrukturiranja nikakor ni končan. Mali delničarji, ki jih zastopam, že od začetka trdijo, da je bilo prevrednotenje sredstev, ki je bilo razlog oziroma dejstvo, na katerega je Thermana naslonila svojo insolventnost, neupravičeno. Da je bila torej insolventnost neresnična. To dejstvo še vedno uveljavljamo kot izpodbojno tožbo na skupščinske sklepe, o katerih celjsko sodišče še vedno ni odločalo,« je ogorčen Soklič.

Zavrtelo se bo pravno kolesje o izbrisu bančnih podrejencev: kdo proti komu?

Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 24. 11. 2015 Stran: 7

Čez slab teden, 1. decembra, je na Sodišču EU v Luksemburgu sklicana prva obravnava zaradi dve leti prej izbrisanih podrejencev. Preverili smo, kdo se je »oborožil« s kom.

Decembra 2013 je po odločbi Banke Slovenije okoli dva tisoč imetnikov podrejenih obveznic šestih bank izgubilo za okoli 600 milijonov evrov svojega premoženja. To bi - po prospektih sodeč - bilo ogroženo, če poenostavimo, le, če bi šle banke v stečaj.

A Banka Slovenije in vlada Alenke Bratušek sta se odločili, da bo banke rešila država. Stečajev bank NLB, NI _BM, Abanke, Banke Celje, Factor banke in Probanke ni bilo. Je pa bila vložena pobuda za oceno ustavnosti. In nato se je še bolj zapletlo.

Ko žvižgač vse pokvari ...

Prisilka Adrie ni smiselna

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 11. 2015 Stran: 6

Adrio Airways rešujejo z odpisom dela njenih dolgov in s pridobitvijo novega tujega večinskega lastnika

Za včeraj sklicane skupščine delničarjev Adrie Air ways ni bilo, ker sta jo uprava in nadzorni svet preklicala. Vsa usklajevanja v prodajnem postopku namreč niso bila zaključena. Še v decembru je s podobnim dnevnim redom predvidena nova skupščina. Po prvotnem načrtu bi do 2. decembra moral dokapitalizator vplačati do največ osem milijonov evrov, in če bi maksimalni znesek dokapitalizacije vplačal eden, bi postal nekaj več kot 69-odstotni lastnik Adrie Air ways.

Neuradno naj bi se za Adrio Airways zanimali trije nemški skladi, je pred časom poročala TV Slovenija, in sicer Intro Aviation, 4K Invest in Callisto, medtem ko naj bi španska letalska družba Binter Canarias svojo morebitno ponudbo tik pred zdajci umaknila, že bistveno prej pa Quatar Air ways. V ozadju se pojavljajo domneve da bi lahko eden od (nemških) skladov lažje klestil (pre)visoke stroške poslovanja Adrie kot recimo nemška Lufthansa. Že zdaj je Aerodrom Ljubljana v lasti frankfurtskega Fraporta, kar bi lahko pomenilo, da si nemške družbe želijo preprečiti, da bi v lastništvo Adrie morebiti posegel kakšen bližnjevzhodni letalski velikan, sploh ker ima Lufthansa ob Nemčiji v lasti pomembne letalske prevoznike še v Avstriji in Švici. Ob Petrolu in kontroli zračnega prometa bo Aerodrom Ljubljana imel pomembno vlogo pri morebitnem odpisu dela dolgov (vsaj dveh milijonov evrov), o čemer naj bi se zdaj na veliko pogajali z morebitnimi novimi večinskimi lastniki Adrie.

Solastniki načeloma niso proti prodaji

Medij: Delo Avtorji: Račič Blaž,M.Ha. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 24. 11. 2015 Stran: 11

Prevzem Vogla Ključna deleža regionalnega razvojnega sklada in družbe za razvoj TNP v stečaju

BOHINJSKA BISTRICA, KRANJ - Družba RRC računalniške storitve v lasti avstralskega Slovenca Anthonvja Tomažina je po septembrskem nakupu polovičnega deleža v podjetju Žičnice Vogel od družbe KD kapital včeraj objavila še namero za odkup preostalih delnic. Lastniški delež želijo povečati na najmanj 75 odstotkov, kar bi jim zagotovilo samostojno odločanje o najpomembnejših vprašanjih.


Drugi delničarji še nočejo napovedati, kako se bodo odzvali na Tomažinovo ponudbo, vendar prevzemu načeloma ne nasprotujejo.

Velislav Žvipelj, direktor Slovenskega regionalnega razvojnega sklada, ki je s petinskim deležem drugi največji lastnik družbe Žičnice Vogel, pravi, da se bodo na četrtkovi skupščini šele spoznali z novim večinskim lastnikom. »Zanima nas načrt o viziji prihodnjega razvoja družbe,« je dejal Žvipelj in dodal, da se bodo šele nato odločili o morebitni prodaji. Po njegovem je ne izključujejo.

Soboški Galex prevzema ruski kapital

Medij: Slovenske novice Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dan v novicah Datum: 21. 11. 2015 Stran: 2

MURSKA SOBOTA - Delničarji farmacevtske družbe Galex so na petkovi skupščini, na kateri je bilo prisotnega 94 odstotkov kapitala, potrdili predlog Centra novih medicinskih tehnologij (CNMT), za katerim stoji ruski kapital, po katerem bodo osnovni kapital družbe povečali s stvarnim vložkom in izključili prednostno pravico do vpisa novih dejnic. CNMT bo tako od bank upnic, ki jim Galex dolguje 10,8 milijona evrov, odkupil terjatve in jih kot stvarni vložek prenesel v lastništvo družbe. CNMT je nedavno vstopil v lastništvo Galexa z odkupom deležev malih delničarjev, za paket delnic jim je ponudil simbolični evro, ter tako pridobil njegov 8,3-odstotni delež. Lastnik družbe CNMT je Ateksej Andrejev iz Moskve, ki se ukvarja z gradbeništvom oziroma nepremičninami, lastniško pa naj ne bi bil povezan z drugimi farmacevtskimi skupinami.

Rdeča luč za Tekstino

Medij: Primorske novice Avtorji: S. R. Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 20. 11. 2015 Stran: 5

Podjetje Svila In je pri Tekstini prehitevalo

Družbi Svili In, ki je večinska lastnica ajdovske Tekstine, ne gre vse po načrtih. Agencija za trg vrednostnih papirjev ji namreč ni dovolila objave prevzemne ponudbe za Tekstino.

LJUBLJANA ► Svila In je prevzemno namero objavila konec septembra, že zdaj pa je lastnica dobrih 73 odstotkov Tekstine. Dolga leta je imela v lasti 53-odstotni delež, letos pa ga je povečala in obvladuje 73,1-odstotka ajdovske družbe.

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.