Mediji o malih delničarjih

Vse, kar morate vedeti o registrskih računih

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Urška Rus Teme: Mali delničarji Datum: Pon, 14. nov.. 2016 Stran: 5

V Dnevniku bralcem pomagamo poiskati odgovore na vprašanja, povezana z ukinitvijo registrskih računov pri Klirinško-depotni družbi (KDD). Vaša vprašanja sprejemamo po elektronski pošti, lahko pa nas tudi pokličete ob ponedeljkih in sredah od 10. do 12. ure. 

Koliko znašajo letni stroški poslovanja z delnicami, katerih vrednost znaša 100 evrov, 500 evrov ali 3000 evrov? 

Letni stroški poslovanja se med posameznimi borznimi hišami razlikujejo, zato Grega Tekavec, izvršni sekretar društva Mali delničarji Slovenije (MDS), imetnikom svetuje, da stroške za posamezno borzno hišo preverijo tako pri borznih hišah samih, lahko pa to storijo tudi na spletni strani njihovega društva. Tam je dostopna celostna primerjava stroškov borznih hiš, ki delujejo pri nas in ki imajo dovoljenje za opravljanje storitev z vrednostnimi papirji. »Vsi stroški, predstavljeni v naših tabelah, predvidevajo hipotetično vrednost delnic 1000 evrov. Če je vrednost delnic drugačna, je lahko posledično drugačen tudi letni strošek vodenja, vendar pa univerzalnega odgovora za to ni, saj je strošek odvisen od posameznega cenika borzne hiše,« pojasnjuje Tekavec. Nekatere borzne hiše imajo namreč minimalni strošek letnega vodenja, nekatere pa letno nadomestilo računajo v vsakem primeru. Kot primer Tekavec izpostavi Deželno banko Slovenije (DBS), kjer je strošek letnega vodenja za 500 evrov vrednih delnic 2,4996 evra, za 1000 evrov strošek znaša pet evrov, za 3000 evrov pa 14,988 evra. Nasprotno na primer pri Iliriki letni strošek za vse tri sklope znaša 26 evrov pri klasičnem računu za borzno posredovanje. 

Šele zdaj sem ugotovil, da vsako leto prejmem okoli 150 evrov dividend. Kaj se bo zgodilo, če registrskega računa ne bom zaprl in kako lahko sploh ugotovim, koliko in katere delnice imam? 

Levica in desnica skupaj v bran malih delničarjev

Medij: Dnevnik (V ospredju) Avtorji: Manja Pušnik Teme: Mali delničarji Datum: Pon, 24. okt.. 2016 Stran: 3

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je pozvala državni zbor, naj prepreči zaračunavanje previsokih stroškov imetnikom registrskih računov pri prenosu delnic iz KDD na trgovalne račune pri bankah in hranilnicah. Za zaščito malih delničarjev pa so skupaj stopili poslanci Združene levice, NSi in nepovezani poslanci.

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je za zaščitilo malih delničarjev od poslancev zahtevala avtentično razlago 48. člena zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih, s katerim želijo doseči omejitev skupnih končnih stroškov prenosa in upravljanja trgovalnega računa. Nedavni pregled ZPS ponudbe in stroškov poslovanja s trgovalnimi računi je namreč pokazal, da šest od desetih ponudnikov trgovalnih računov ne upošteva omejitev, ki jih določa zakon, ampak potrošnikom zaračunava višje stroške. Tako na primer posameznik s povprečno vrednostjo delnic na registrskem računu v višini 3000 evrov, ki bi glede na zakonsko določilo o omejitvah na letni ravni moral za prenos na trgovalni račun poravnati do 15 evrov nadomestil, pri ponudnikih v povprečju plača 19,34 evra, pri najdražjem ponudniku pa kar 26,96 evra. »Ker se redni stroški, povezani s trgovalnim računom, pogosto zaračunajo v fiksnem znesku, preveliko zaračunavanje bremeni predvsem male varčevalce oziroma jih odvrača od tega, da bi še naprej varčevali v vrednostnih papirjih,« opozarjajo v zvezi potrošnikov.

Eti ima novega lastnika

Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 18. okt.. 2016 Stran: 6

Pri prodaji večinskega lastniškega deleža družbe Eti seje v konzorcij združilo okoli 950 delničarjev, ki imajo skupaj v lasti 76 odstotkov vseh delnic z glasovalno pravico

Konzorcij lastnikov družbe Eti Elektroelement je včeraj s predstavniki mednarodne skupine Andlinger & Company podpisal pogodbo za prodajo 76-odstotnega lastniškega deleža. Andlinger & Company bo za delnico Etija plačal 55 evrov, vrednost celotnega posla pa je skoraj 27,5 milijona evrov. Zaključek transakcije je predviden do konca leta.

Pri prodaji večinskega lastniškega deleža Etija se je v konzorcij združilo okoli 950 delničarjev, ki imajo skupaj v lasti 76 odstotkov vseh delnic z glasovalno pravico. To je največji konzorcij, ki je bil doslej oblikovan v Sloveniji, odločitev o prodaji pa so sprejeli predstavniki malih delničarjev, vodstva, strateški partner in večji finančni vlagatelj, so sporočili iz Alte, ki je vodila prodajo Etija.

Prvi nadzornik Save Re odstopil

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Silva Čeh Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 12. okt.. 2016 Stran: 9

Odstopna izjava Branko Tomažič ni čakal na odpoklic - Ni jasno, ali je še potreben sklic skupščine

Ljubljana - Predsednik nadzornega sveta Pozavarovalnice Sava (Sava Re) Branko Tomažič je včeraj odstopil, vprašanje, ali bo družba zdaj še hitela s sklicem skupščine v prihodnjih 45 dneh, pa je ostalo neodgovorjeno.

Sava Re je v mesecu in pol najprej izgubila predsednika uprave Zvonka Ivanušiča, včeraj pa je z mesta prvega nadzornika in člana NS odstopil tudi Branko Tomažič. Zgodba v Savi Re se je po nekajmesečni sagi o tem, da je družba z Ivanušičem na čelu odštela preveč denarja za poslovno stavbo ACH, v zadnjem mesecu in še nekaj dni zraven pospešeno zavrtela. Po medijskem in še kakšnem interesnem linču Ivanušiča je prejšnji četrtek Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) z odredbo potrdila, da niti predsednik NS Save Re Branko Tomažič nima več pogojev za prvega nadzornika pozavarovalnice, in družbi naložila, naj v 45 dneh skliče skupščino delničarjev. A videti je, da je Tomažič po premisleku konec tedna sprejel odločitev, ki jo je včeraj v obliki odstopne izjave tudi poslal v Savo Re in odstopil po lastni presoji.

Skupščina da ali ne?

Seveda so po tem odstopu pomembna vprašanja, ali je še potreben sklic skupščine, ali je samo petčlanski NS operativen m ah je jasno, kdo ga vodi. V Savi Re včeraj odgovora, ali se bo družba kljub temu preobratu še pripravljala na sklic skupščine, še niso imeli. Bolj je prevladovalo mnenje, da se bo verjetno glede potrebe po sklicu morala izjasniti AZN. A tudi na AZN so odgovorili, da »agencija zadevo še preučuje«. Na Slovenskem državnem holdingu (SDH) mnenja o novih razmerah, ki jih je sprožil odstop Tomažiča, in posledično, kaj to pomeni za sklic skupščine, niso imeli. Predvsem naj bi na vprašanja odgovorili že prejšnji petek, a takrat so, spomnimo, odgovarjali, da bodo svojo odločitev pojasnili na skupščini družbe.

Nadzorni svet Save Re delo zdaj nadaljuje v petčlanski sestavi, ki jo sestavljajo Mateja Lovšin Herič (namestnica predsednika NS), dr. Slaven Mičkovič, Keith Morris ter predstavnika delavcev Gorazd Kunstek in Mateja Živec. Odgovora, ali ga vodi Mateja Lovšin Herič, včeraj ni bilo mogoče dobiti od Lovšin Heričeve, ki je bila nedosegljiva na sestankih, na AZN pa so odgovorili: »O imenovanju novega predsednika nadzornega sveta (pa) odločajo člani nadzornega sveta.« Po mnenju AZN je število članov nadzornega sveta zadostno za sklepčnost, zato člani NS veljavno odločajo.

NS bi se poleti lahko vzdržal velikih odločitev

Gregor Tekavec, izvršni sekretar Društva malih delničarjev Slovenije (MDS), je bil še najbolj direkten: da je Tomazicev odstop dobra odločitev, ki pa bi jo po njegovem moral sprejeti že prej; vsaj takrat, ko je AZN izdala prvo »nezaupnico« v njegovo delo 11. avgusta letos. Ob tem je Tekavec tudi spomnil, da je bil pravzaprav s tem avgustovskim obvestilom seznanjen celoten nadzorni svet, torej so vsi člani vedeli, da prvega med njimi preiskuje AZN, a niso naredili ničesar. Vsekakor bi se po njegovem taksen NS lahko vzdržal sprejemanja odločitev, ki za seboj potegnile velike spremembe, kamor umešča odpoklic predsednika uprave Zvonka Ivanušiča.

Odstreli na Savi Re: za Ivanušičem je na vrsti Tomažič

Medij: Delo (Ostalo) Avtorji: Silva Čeh Teme: Mali delničarji Datum: Sob, 08. okt.. 2016 Stran: 3

Odredba Zavarovalniški regulator meni, da je predsednik nadzornega sveta Save nehal izpolnjevati pogoje za nadzorniško funkcijo 

Ljubljana - Potem ko je nadzorni svet (NS) Pozavarovalnice Sava pred mesecem in pol odpoklical predsednika uprave Zvonka Ivanušiča, je zdaj pred »odpoklicem« tudi predsednik nadzornega sveta pozavarovalnice Branko Tomažič. Družba je od regulatorja AZN prejela odredbo, da je predsednik NS Tomažič »nehal izpolnjevati pogoje za nadzorniško funkcijo«. 


Sava Re je odredbo Agencije za zavarovalniški nadzor (AZN), ki govori o odpravi kršitev, zaradi katerih je predsednik NS Save Re »nehal izpolnjevati pogoje« za odgovorno nadzorniško funkcijo, prejela v četrtek. AZN od družbe zahteva sklic skupščine v 45 dneh od prejete odredbe, pri čemer je dovoljen tudi ugovor v osmih dneh po prejemu te kazenske odredbe. Iz Save Re so na vprašanja, ali bo družba sklicala skupščino v 45 dneh in ali se bo morda na odredbo pritožila, odgovorili, da se glede tega družba še ni opredelila. 

Visoka delniška napetost

Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: Srečko Klapš Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Datum: Sre, 05. okt.. 2016 Stran: 6

Manjšinski delničarji se lahko nadejajo od 39 do 54 milijonov evrov za delnice elektrodistribucijskih podjetij. Če bodo sprejeli ponudbe, ki se vrtijo okoli tretjine knjigovodske vrednosti

Vsem petim slovenskim elektrodistribucijskim podjetjem, Elektro Maribor, Elektro Ljubljana, Elektro Celje, Elektro Gorenjska in Elektro Primorska, je lastnik Slovenski državni holding (SDH) s skupščinskim sklepom naložil odkup lastnih delnic. V dopisu delničarjem so na skupščinah pojasnjevali, da želijo na ta način urediti razmerja do manjšinskih delničarjev in jim omogočiti izstop iz lastništva po enakih cenah. Vrednost delnic so določili na osnovi poročil o ocenjeni vrednosti družb, ki jih je opravil "pooblaščeni ocenjevalec podjetij z licenco inštituta za revizijo". Na ta način so prišli tudi do razpona cen, ki temelji na optimistični in pesimistični napovedi poslovanja teh podjetij. Glede na to, da predlagane cene delnic dosegajo le od 21 do 42 odstotkov knjigovodskih vrednosti elektrodistribucijskih podjetij, SDH pojasnjuje da so pri cenitvah upoštevali bodoča investicijska vlaganja, naložbe v kapital odvisnih družb in finančni dolg.

Upoštevaje najnižjo in najvišjo predlagano ceno delnic bi manjšinski delničarji, ki jih je bilo konec avgusta letos še 3864, iztržili od 38,9 do 54,4 milijona evrov. Na SDH pojasnjujejo še, da je to možnost in ne obveznost, tako da se lahko delničarji na osnovi ponudbe odločijo, ali jo bodo sprejeli ali ne. Cenitve elektrodistribucijskim podjetjem sicer niso predložili, lahko razberemo iz odgovora Elektra Maribor na vprašanje delničarjev.

Društvo MDS: Cena je prenizka, višina bodočih naložb pa nerealna 

Uprava Mlinotesta v tožbo proti Verbiču

Medij: Primorske novice (Aktualno) Avtorji: S.R. Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 04. okt.. 2016 Stran: 3

AJDOVŠČINA ► Člani uprave Mlinotest so vložili zasebno kazensko tožbo proti Kristjanu Verbiču, predsedniku Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD). Tožijo ga, ker menijo, da je preko medijev s svojimi ravnanji povzročil veliko moralno in materialno škodo tako njim kot Mlinotestu. Ko so pojasnili, naj bi Verbič po njihovem mnenju želel v javnosti ustvariti vtis, da so David Nabergoj, Danilo Kobal in Matic Majcenovič v postopku prevzema družbe Mlinotest delovali protipravno in nezakonito in da naj bi s tem družbi povzročili oškodovanje. Verbič včeraj še ni bil seznanjen s tožbo, zato je še ni mogel komentirati, meni pa, da so tožniki s tem najverjetneje želeli utišati VZMD. Čeprav so vlagatelji tožbe hkrati predsednik in člana uprave družbe Mlinotest, so se odločili, da bodo tožbo vložili kot zasebniki in jo bodo tudi sami financirali.

Adria leti iz d. d. v d. o. o.

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Aleš Stergar Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 04. okt.. 2016 Stran: 10

Letalski prevoznik Statusno preoblikovanje ukinja tudi nadzornike skupaj s predstavniki zaposlenih 

Ljubljana - Stoodstotni lastnik Adrie Airways (AA), miinchensko podjetje AA International Aviation Holding GmbH (AAIAH), je včeraj na skupščini delničarjev (v notarski pisarni notarja Mira Košaka) sklenil, da podjetje statusno preoblikuje v družbo z omejeno odgovornostjo z osnovnim kapitalom v višini 7.642.455 evrov. 


Podjetje bo kot direktor do 25. marca 2020 še naprej vodil Arno-Christian Schuster, mandat članov nadzornega sveta, skupaj s predstavnicama delavcev, pa se bo iztekel z vpisom v sodni register. Samo statusno preoblikovanje ne vpliva na veljavnost dovoljenj in licenc, ki jih je AA izdala pristojna agencija za civilno letalstvo. 

Po aktu o ustanovitvi družba ne bo imela nadzornega sveta, posvetovalnega odbora ali kateregakoli drugega odbora, zaposleni pa bodo svoje pravice uresničevali skladno s kolektivno pogodbo in zakonom. Lastnik lahko kadarkoli zamenja tudi poslovodstvo. 

Potem ko je slovenska država prek SDH nemškemu skladu z dokapitalizacijo družbe, ki se kiti z uradnim nazivom Adria Airvvavs, Slovenski letalski prevoznik, plačala, da j o j e prevzel, je AAIAH iztisnil 481 malih delničarjev, ki so imeli po številnih dokapitalizacijskih reševalnih akcijah v rokah le še zanemarljivih 0,86 odstotka delnic - za vsako jim je AAIAH namenil 15 centov.

Bančna luknja: napačna ocena, težka več milijard evrov

Medij: Dnevnik Avtorji: Suzana Kos Teme: Mali delničarji Datum: Pon, 26. sep.. 2016

Ekonomist Veljko Bole je izračunal, da je bila sanacija bank leta 2013 pretirana, neupravičena tako na mikro- kot na makroekonomski ravni. Napaka, ki smo jo po nepotrebnem plačali davkoplačevalci, je težka več milijard evrov. Samo v primeru NLB in NKBM je bila ocena kapitalskega primanjkljaja skupno precenjena za poldrugo milijardo evrov.


Študija res obstaja. A tudi če bi ga tisti, ki so jo naročili, odvezali molčečnosti, je ne bo komentiral, je odločen ekonomist Veljko Bole.

Po naših informacijah je Bole v študiji o sanaciji bank leta 2013 na temelju različnih predpostavk in ob upoštevanju dejanskih makroekonomskih gibanj izračunal, da je bila luknja samo pri dveh največjih bankah močno precenjena, napaka pa naj bi znašala okoli poldrugo milijardo evrov. Sanacija bank, ki je temeljila na izračunu kapitalskega primanjkljaja v obremenitvenih testih, je bila torej predraga, vložek davkoplačevalcev v banke pa močno pretiran. Boletovi izračuni so bili v teh dneh predstavljeni ozkemu krogu izbranih oseb.

 

Rok za vložitev tožbe do konca leta

Boletov matematični izračun je sicer nadaljevanje enega od dveh strokovnih mnenj, izdelanih za potrebe odškodninske tožbe, ki so jo proti Banki Slovenije in saniranim bankam napovedali v pozavarovalnici Sava Re zaradi oškodovanja, ki so ga utrpeli ob izrednih ukrepih ob sanaciji bank in posledičnem izbrisu. »Družba v zvezi z zadevo vodi postopke, s katerimi želi zavarovati svoje interese, s ciljem pridobitve pravice do pravnega varstva. Glede na to, da se v kratkem pričakuje odločitev ustavnega sodišča, ki je zadevo začelo ponovno obravnavati pred dnevi, in bo ta odločitev (ustavnih sodnikov, ki bo predvidoma znana konec letošnjega ali začetek prihodnjega leta, op. p.) pomembno vplivala na naše nadaljnje aktivnosti, v tej fazi postopkov ne moremo komentirati,« pravijo v pozavarovalnici.

Bančna luknja: Izračun, ki ga marsikdo ne bo vesel

Medij: Dnevnik Avtorji: Suzana Kos Teme: Mali delničarji Datum: Pon, 26. sep.. 2016

Banka Slovenije gre daleč v varovanju svoje nedotakljivosti. Vložila je na primer tožbo proti državi »zaradi posega v človekove pravice in temeljne svoboščine«. Guverner Boštjan Jazbec je namreč ocenil, da država, ki jo zastopa ljubljansko okrožno sodišče, oziroma parlamentarna preiskovalna komisija, ki preiskuje odgovornost nosilcev javnih funkcij v postopku sanacije bank, ne sme imeti vpogleda v zasežene zapisnike njegovega ožjega kolegija.

Drugi primer, ki napeljuje k pomisleku o izgubi kompasa na Slovenski 35, je buren odziv in iskanje zavetja pri prvem človeku Evropske centralne banke (ECB), ko so v prostore Banke Slovenije poleti prikorakali kriminalisti. Preiskava je povezana z izbrisom podrejenih obveznic. Nacionalni preiskovalni urad preiskuje sum kaznivih dejanj, povezanih z zlorabo uradnega položaja ali pravic pri osebah, ki so vodile postopke ugotavljanja domnevno negativnega kapitala v eni od bank in neupravičeno izrekle izredni ukrep izbrisa podrejenih obveznic.

Banka Slovenije se otepa tudi pregleda računskega sodišča, ki bi ga nedvomno zanimala pravilnost porabe skoraj 800.000 evrov, kolikor je stala aktualna obnova avle našega nedotakljivega hrama monetarne modrosti.

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.