Mediji o malih delničarjih

"Vlada se podrejencev loteva napačno"

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Klemen Košak Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 14. apr.. 2017 Stran: 5

Na vrhovnem sodišču so prepričani, da so predlog zakona, s katerim želi vlada urediti pot do odškodnin za izbrisane imetnike podrejenih obveznic, pisali ljudje, ki ne poznajo sodnih postopkov.

Včeraj se je končala javna obravnava predloga zakona o postopku sodnega varstva imetnikov obveznosti bank. Z njim želi finančno ministrstvo, ki ga vodi Mateja Vraničar Erman, odpraviti neustavnost, ki jo je v zakonu o bančništvu ugotovilo ustavno sodišče. Zakon o bančništvu namreč ne daje učinkovitega sodnega varstva lastnikom podrejenih obveznic in delnic bank, ki jih je leta 2013 izbrisala Banka Slovenije, ko je z izrednimi ukrepi domnevno reševala slovenski bančni sistem.

Na predlog zakona, ki naj bi zagotavljal to sodno varstvo, so se že kritično odzvali slovensko združenje malih delničarjev ter večji imetniki izbrisanih podrejenih obveznic. Včeraj sta postali znani še stališči vrhovnega sodišča ter ljubljanskega okrožnega sodišča. Pravzaprav je generalni sekretar vrhovnega sodišča Janko Marinko samo izrazil strinjanje s pripombami predsednika okrožnega sodišča Marjana Pogačnika ter dodal sklep, da »očitno pri pisanju zakona niso sodelovali ljudje s poznavanjem sodnih postopkov in je tudi iz tega razloga zakon neprimeren za kakršenkoli nadaljnji zakonodajni postopek«.

Imetniki podrejenih obveznic in delnic bi ohromili sodišče

Razčiščevanje bančnih vpisov v sodni register

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 06. apr.. 2017 Stran: 2

Pritožbe Pri vpisu sprememb kapitala NLB naj bi nastale napake Pravni interes razlaščencev je čez noč izginil

Ljubljana - Potem ko je Višje sodišče v Ljubljani junija 2014 enemu od razlaščenih delničarjev NLB že priznalo pravni interes v pritožbi na vpis sprememb statuta in dokapitalizacije naše največje banke, je pri ponovnem odločanju v tej isti zadevi pravni interes njemu in še dvema razlaščencema odreklo. Odločitev je zdaj v rokah ustavnega sodišča.


Za kaj gre? V Delu smo že avgusta 2014 razkrili, da se je nekdanji delničar Nove Ljubljanske banke (NLB) Franci Perčič pritožil na vpis sklepa o povečanju kapitala in sprememb statuta NLB, ki gaje v okviru ukrepov za sanacijo bank sprejela Banka Slovenije na podlagi odločb o izrednih ukrepih. Trdil je, da vpis v sodni register ni izvedel potrebnega predhodnega znižanja osnovnega kapitala banke na nič, kar naj bi bil temelj za izbris delničarjev, poleg tega pa, da Banka Slovenije ni predložila vseh listin, potrebnih za ta vpis.

Interes je, interesa ni

Višje sodišče je presodilo, da ima pravni interes za pritožbo, in je njegovi pritožbi ugodilo. A prvostopenjsko sodišče je sklep le nekaj dni zatem ponovno vpisalo, čeprav je popravilo le sklep o spremembi kapitala, ne pa tudi drugih napak. Zato so se Perčič in še dva druga razlaščenca (eden je Tadej Kotnik) na sklep ponovno pritožili.

Razčiščevanje bančnih vpisov v sodni register

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 06. apr.. 2017 Stran: 2

Pritožbe Pri vpisu sprememb kapitala NLB naj bi nastale napake Pravni interes razlaščencev je čez noč izginil

Ljubljana - Potem ko je Višje sodišče v Ljubljani junija 2014 enemu od razlaščenih delničarjev NLB že priznalo pravni interes v pritožbi na vpis sprememb statuta in dokapitalizacije naše največje banke, je pri ponovnem odločanju v tej isti zadevi pravni interes njemu in še dvema razlaščencema odreklo. Odločitev je zdaj v rokah ustavnega sodišča.


Za kaj gre? V Delu smo že avgusta 2014 razkrili, da se je nekdanji delničar Nove Ljubljanske banke (NLB) Franci Perčič pritožil na vpis sklepa o povečanju kapitala in sprememb statuta NLB, ki gaje v okviru ukrepov za sanacijo bank sprejela Banka Slovenije na podlagi odločb o izrednih ukrepih. Trdil je, da vpis v sodni register ni izvedel potrebnega predhodnega znižanja osnovnega kapitala banke na nič, kar naj bi bil temelj za izbris delničarjev, poleg tega pa, da Banka Slovenije ni predložila vseh listin, potrebnih za ta vpis.

Interes je, interesa ni

Višje sodišče je presodilo, da ima pravni interes za pritožbo, in je njegovi pritožbi ugodilo. A prvostopenjsko sodišče je sklep le nekaj dni zatem ponovno vpisalo, čeprav je popravilo le sklep o spremembi kapitala, ne pa tudi drugih napak. Zato so se Perčič in še dva druga razlaščenca (eden je Tadej Kotnik) na sklep ponovno pritožili.

Paloma praktično povsem v (češko)slovaških rokah

Medij: In Store (Ostalo) Avtorji: Igor Đurovič Teme: Mali delničarji Datum: Pon, 03. apr.. 2017 Stran: 6

Češki finančni sklad Eco Investment in njegova slovaška hči Eco Invest sta v prevzemni ponudbi, ki se je iztekla 27. februarja, pridobila še 3,37 milijona delnic Palome, tako da imata sedaj v lasti 7,3 1 milijona delnic oz. 99,64 % vseh izdanih delnic. Ponudbo je sprejelo 437 akceptantov, ki so bili lastniki 42,40 % delnic. Ponudbo so namreč 22. februarja najprej sprejeli državni lastniki, kasneje tudi številni mali delničarji.

Eco-Invest oziroma z njim povezana češka družba Eco-Investment sta decembra lani z dokapitalizaeijo postala 57-odstotna lastnika Palome, nato pa sta v skladu z zakonom objavila še prevzemno ponudbo, ki jo je 22. februarja tako za svoj 30,3-odstotni delež sprejel Slovenski državni holding (SDH) ter tudi DUTB in državni DSU (prva je imela 0,41 -odstotni delež, druga 0,02 %), kasneje pa še številni mali delničarji. Država je tako dobila 9,6 milijona evrov kupnine. Sicer pa se je Eco-Invest že udomačil v Palomi. Potem ko so s svojimi kadri dopolnili upravo, so imenovali še nove nadzornike. To sta postala predsednik in podpredsednik vodstva Eco-Investa Milan Filo in Miroslav Vaj s, Richard Zigmund, izvršni direktor Eco-Investove SHP skupine, in Leonida Klemenčič Podmiljšak, ki je bila v nadzornem svetu Palome na predlog SDH že prej.

Obsojen zaradi podtikanja podkupovanja

Medij: Reporter (Periskop) Avtorji: Nenad Glücks Teme: Mali delničarji Datum: Pon, 03. apr.. 2017 Stran: 11

Obsojen zaradi podtikanja podkupovanja Sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani Marko Češnovar je podjetnika Branka Voduška obsodil na pogojno osemmesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let. Vodušek (brat znanega novinarja Vladimirja Voduška) je storil kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov, pri čemer je zanimivo ozadje zgodbe: s tem kaznivim dejanjem je nakazal tri denarne zneske tretjim osebam, to je lažno prikazal, kot da je te osebe hotel podkupiti Simon Toplak. 

Simon Toplak (brat nekdanjega rektorja Univerze v Mariboru Ludvika Toplaka) je bil leta 2012 kot predstavnik Perutninarske zadruge Ptuj član nadzornega sveta družbe Perutnina Ptuj in bil zelo kritičen do dela predsednika uprave PP Romana Glaserja. Podobno kritični do Glaserja so bili tudi v društvu Malih delničarjev Slovenije (MDS). Konec avgusta leta 2012 je bila skupščina Perutnine Ptuj (PP), na kateri naj bi med drugim pri MDS predlagali, da se Glaserju ne podeli razrešnice za leto 2011. Tik pred skupščino je nekdo v imenu Simona Toplaka na treh poštah v Ljubljani s plačilnim nalogom UPN na društvo MDS nakazal tri zneske, vsak je bil tik pod mejo tisoč evrov, skupaj je šlo za 2960 evrov. Pri plačilih do tisoč evrov se vplačnik ni dolžan identificirati. Kot namen vplačila je bilo navedeno »provizija za glasovanje na skupščini PP«. To naj bi bil dokaz, da je skušal Toplak pred skupščino podkupiti predstavnike MDS. Toplak, ki z vplačili ni imel nič, je neznanca nemudoma ovadil zaradi kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov in ponarejanja listin, vendar je okrožno državno tožilstvo v Ljubljani njegovo ovadbo zavrglo, zato je vložil zasebno tožbo. Policija je z varnostnimi kamerami na ljubljanskih poštah ugotovila, da sta bila vplačnika dejansko direktor komunikacijske agencije Dialog-si.net Branko Vodušek in njegova poslovna sekretarka Breda Zupančič. 

Država preglasovala hrvaški Adris

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Nejc Gole Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 08. mar.. 2017 Stran: 9

Skupščina Save Re Za nadzornike imenovani Mateja Lovšin Herič, Keith William Morris, Davor Ivan Gjivoje in Andrej Kren - Mali delničarji: nenavadno glasovanje 

Ljubljana - Državni lastniki Save Re so na skupščini ubranili nadzorni svet pred kandidatom, ki gaje predlagala hrvaška Adris grupa. Delničarji torej med nadzornike niso imenovali Petra Kraljica, ampak Matejo Lovšin Herič, Keitha VVilliama Morrisa, Davorja Ivana Gjivoja in Andreja Krena. 


Delničarji Save Re so na včerajšnji skupščini pri imenovanju štirih članov nadzornega sveta sledili predlogu nadzornega sveta. Mateja Lovšin Herič je že sedaj predsednica nadzornega sveta Save Re, sicer pa je zaposlena na Slovenskem državnem holdingu (SDH). Tudi Keith William Morris je že do sedaj bil nadzornik Save Re. Do upokojitve je zasedal vodilne položaje v bančništvu in zavarovalništvu, v nadzornem svetu Save Re pa velja za predstavnika Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD). Andrej Kren je predsednik uprave družbe FMR. Davor Ivan Gjivoje pa je ameriški državljan hrvaških korenin, ki vodi mednarodni holding, katerega glavne dejavnosti so razvoj hotelirstva, trženje letalskih prevozov in strateške naložbe. 

Gjivoje bo nasledil Branka Tomažiča, ki je lani odstopil. Kren pa bo od julija nadzoroval poslovanje pozavarovalnice namesto Slavena Mičkoviča. 

Slovakom se nasmiha uspešen prevzem Palome

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 28. feb.. 2017 Stran: 9

Prodaja družbe Včeraj iztek prevzemne ponudbe Sprejeli sojo državni lastniki in nekateri mali delničarji 

Ljubljana - Vse kaže, da bosta slovaški Eco-lnvest in družba Eco-lnvestment v okviru objavljene prevzemne ponudbe, ki se je iztekla včeraj, postala več kot 90-odstotna lastnika Palome. Ponudbo so namreč sprejeli državni lastniki, pa tudi števili mali delničarji. 

Eco-lnvest oziroma z njim povezana češka družba Eco-lnvestment sta decembra z dokapitalizacijo postala 57-odstotna lastnika Palome, nato pa sta v skladu z zakonom objavila še prevzemno ponudbo, v kateri ponujata 4,01 evra za delnico družbe. Omenjeno ponudbo je tako za svoj 30,3-odstotm delež sprejel Slovenski državni holding (SDH), ki bo tako zanj prejel 9,7 milijona evrov kupnine. Prevzemno ponudbo sta sprejela tudi Družba za upravljanje terjatev bank in državni DSU. Prva ima 0,41-odstotni delež, drugi 0,02 odstotka. 

Ker so interes za prodajo izkazovali tudi nekateri drugi mali delničarji, je pričakovati, da bodo Slovaki s prevzemom dobili več kot 90-odstotni delež, kar pomeni, da bodo morebitne preostale delničarje lahko iztisnili. 

Prevzemanje vajeti 

Bančni razlaščenci po novem zakonu še težje do odškodnine

Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 24. feb.. 2017

Razkrivamo vsebino predloga zakona: Pogoj za uveljavljanje odškodnine bo dokazana nepravilnost ukrepa Banke Slovenije.

Ljubljana – Potem ko je upravno sodišče v zadnjih treh letih po tekočem traku zavračalo tožbe bančnih razlaščencev in temu zdaj pritrjuje še vrhovno sodišče, ministrstvo za finance v predlogu zakona o sodnem varstvu razlaščencev predvideva, da bi morali oškodovani vlagatelji vlagati tožbe prav na upravnem sodišču, smo izvedeli neuradno. Ti so zato ogorčeni. »To je britje norca iz vlagateljev,« je dejal eden od odvetnikov razlaščenih lastnikov podrejenih obveznic, ki ni hotel biti imenovan. Na ministrstvu za pravosodje menda ocenjujejo, da so predlagane rešitve celo slabše od sedanjih in da dodatno omejujejo pravico do sodnega varstva vlagateljev.

Na ministrstvu za finance vsebine predloga še ne razkrivajo, napovedujejo pa, da ga nameravajo v najkrajšem času posredovati v vladno proceduro. Skladno z določbo ustavnega sodišča bi moral biti zakon, ki naj bi odpravil neustavnost, sprejet v dobrih dveh mesecih.

Do odškodnine v dveh korakih

Čeprav je ustavno sodišče od zakonodajalca zahtevalo le zagotovitev učinkovitega pravnega sredstva za bančne razlaščence, pa ministrstvo za finance po naših informacijah zdaj predlaga postopek v dveh korakih. Najprej bo treba tožiti za nepravilnost izrednega ukrepa Banko Slovenije, šele nato bodo lahko terjali odškodnino.

S prvim možem ECB niti za zaprtimi vrati nič o sanaciji bank

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Suzana Kos Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Datum: Pet, 03. feb.. 2017 Stran: 3

Slovesnost ob obletnici uvedbe evra Predsednik Borut Pahor včeraj ni izrekel niti besede v podporo guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu 

Ljubljana - Na za javnost zaprtem srečanju s predsednikom Evropske centralne banke Mariem Draghijem v Banki Slovenije so govorili o vplivu politike obrestnih mer na slabšanje položaja malih bank ter o avtonomnosti, kredibilnosti in odgovornosti centralnih bank. Vprašanj, povezanih s sanacijo bank, niso omenjali. 


Sanacije bank leta 2013 pa se je v svojem govoru ob slovesnosti obletnice uvedbe evra pri nas dotaknil slovenski guverner. »Ponosen sem na vse odločitve, ki smo jih v Banki Sloveniji sprejeli v najbolj kritičnih trenutkih leta 2013. Na kocki je bilo veliko. A stvari smo izpeljali prav - uspelo nam je zajeziti odliv bančnih vlog, stabilizirati bančni sistem tudi z ukrepi, ki so zdaj predmet kritik, gospodarstvo se je stabiliziralo ... Ravnali smo prav in najbolje možno, in ponovno bi ravnal enako kljub vsem kritikam m diskreditacijam, ki postajajo stalnica,« je v nagovoru poudaril Boštjan Jazbec. Morda je kdo pričakoval, da bo o pravilnosti sanacije govoril tudi prvi mož Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi, ki je včeraj sicer obiskal Slovenijo drugič, m to potezo je mogoče razumeti tudi kot simbolno podporo slovenskemu kolegu, na katerega letijo kritike predvsem v zvezi z izbrisom podrejencev. A sanacije Draghi ni omenil. 

Niti besede podpore vrhu slovenske centralne banke pa ni bilo slišati od predsednika države Boruta Pahorja, kar nekateri sogovorniki ocenjujejo kot oportunizem, čeprav je predsednik države že pred časom posredno napovedal, da Jazbec, vsaj pod njegovim predsedovanjem, novega guvernerskega mandata ne bo deležen. Dejal je, da namreč vsi, ki so sodelovali v sanaciji bank leta 2013, ne morejo računati na dovolj veliko podporo za ponovno imenovanje v državnem zboru. 

Odpoklica ne bo 

Boštjan Jazbec je sicer včeraj tudi jasno pokazal, da s položaja guvernerja ne glede na kritike, ne namerava predčasno oditi. Tisti, ki morda računajo, da bi lahko bil odpoklican, pa bodo razočarani. Postopek odpoklica guvernerja Banke Slovenije, h kateremu je poslanske skupine vseh strank, pozval predsednik Društva malih delničarjev Rajko Stanković:, namreč ne obstaja in takšnega postopka politiki niti ne morejo sprožiti. Tako so včeraj opozarjali poslanci vseh večjih strank, ki sodelujejo pri kadrovskih odločanjih v mandatno-volilni komisiji, ki jo vodi Mitja Horvat (SMC). Poročali smo, da so možnost odpoklicev lani poslanci celo že uzakonili za župane (ne pa za druge funkcionarje), a je po vetu državnega sveta novost prejšnji teden tudi za župane propadla. 

Guvernerja bi parlament po zakonu lahko razrešil le, če bi to ta sam predlagal, ali če za opravljanje funkcije ne bi več izpolnjeval pogojev, ali bi zagrešil hujšo kršitev. Oboje pa se ugotavlja po postopku, ki ga predpiše Banka Slovenije sama. Stanković je kot vzrok za odpoklic navedel guvernerjeve izjave pred komisijo za nadzor javnih financ o vlogi centralne banke pri prenosu slabih terjatev, ki naj bile neresnične. 

Poziv poslancem: Razrešite guvernerja!

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: M. P. U. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Datum: Čet, 02. feb.. 2017 Stran: 5

V minulih dneh so v javnost prišli zasenčeni deli novembrskega poročila računskega sodišča, ki dokazujejo, da je imela Banka Slovenije ključno vlogo pri prenosu slabih posojil iz NLB na DUTB, čeprav je centralna banka ves čas trdila, da je imela le podporno funkcijo. To je včeraj zatrdil predsednik Društva malih delničarjev (MDS) Rajko Stankovič. Guverner Boštjan Jazbec je decembra lani parlamentarni komisiji za nadzor javnih financ zatrdil, da Banka Slovenije ni sestavila seznamov za prenos terjatev in da tudi ni določila prenosnih vrednosti, pač pa je imela le podporno funkcijo pri njihovem oblikovanju. 

»Hkrati je guverner ves čas tudi trdil, da so prenosne vrednosti terjatev določili v evropski komisiji, kar ni res,« je opozoril Stankovič. Vprašal se je tudi, kako bo predstavnik evropske komisije odločal, koliko je vredna neka posamezna terjatev, ko pa še nikoli ni slišal za določeno podjetje,« se je vprašal Stankovič. Poslance, ki so Jazbeca imenovali za guvernerja, bodo mali delničarji pozvali, naj ga tudi odpokličejo. »Menimo, da imajo določeni poslanci toliko vesti, da če jih je nekdo zavajal in pripeljal do napačne odločitve, bodo znali ta gordijski vozel presekati in se odločili za postopek odpoklica,« je dejal Stankovič. Mali delničarji pozivajo tudi pristojne, naj sprožijo ustrezne postopke zoper člane nadzornega sveta NLB, ki niso ugovarjali razvrednotenju premoženja banke.

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.