Mediji o malih delničarjih

Zmagal je "naš"

Medij: Primorske novice (Primorska) Avtorji: Furlanič Lea Kalc Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Datum: Pet, 26. maj. 2017 Stran: 8

Terčonovi na skupščini sežanskega komunalnega podjetja preglasovali Poljanška 

Na včerajšnji skupščini Komunalno stanovanjskega podjetja Sežana, čigar največji, a ne večinski lastnik so kraške občine, so za tretjega nadzornika imenovali Jožefa Strnada. Ta naj bi zastopal interese malih delničarjev, a ker je zaposlen v KSP in svetnik v komenski občini, oboji pa že imajo svojega člana v nadzornem svetu, bo Društvo malih delničarjev njegovo imenovanje izpodbijalo na sodišču. 


SEŽANA ► Kraške občine, ki so s 40 odstotki delnic največje lastnice KSP v nadzornem svetu KSP zastopa Boris Hlačar, zaposlene pa Miran Furlan. Na včerajšnji skupščini Komunalno stanovanjskega podjetja Sežana je bilo na dnevnem redu imenovanje tretjega nadzornika, predstavnika kapitala oziroma malih delničarjev. 

Tretji nadzornik je Jožef Strnad 

25-odstotni lastnik KSP Leopold Poljanšek (prek podjetij Spira pet in Lagerfin) je ob podpori Društva malih delničarjev že pred skupščino predlagal Ljubišo Stanojeviča, a je včeraj, tako kot smo napovedali, prišlo do preobrata. Skupina malih delničarjev, ki ima v lasti enajst odstotkov kapitala KSP je za predstavnika kapitala predlagala Jožefa Strnada. "Med podpisanimi predlagatelji je bil tudi Vojko Terčon, v podjetju prav tako zaposlen kot vodja gradbene dejavnosti," je včeraj po skupščini povedal predsednik Društva malih delničarjev Slovenije Rajko Stankovič. 

"Njihov predlog je bil sprejet s 67-odstotno večino, 32 odstotkov je glasovalo proti, eden od delničarjev, lastnik 7,6 odstotka delnic KSR seje vzdržal. Zato o Stanojeviču niso glasovali. Na skupščini so bili prisotni zastopniki 96 odstotkov kapitala," je še povedal Stankovič, ki se je skupščine udeležil na Poljanškovo prošnjo, da bi kot eden večjih lastnikov KSP v nadzornem svetu zagotovil neodvisnega, zunanjega strokovnjaka. 

Imenovanje gre na sodišče 

Jožef Strnad namreč to ni, pravi Stankovič, saj je zaposlen v KSP kot vodja stanovanjsko - nepremičninskega sektorja. 

Bo novi nadzornik sežanske komunale "naš" ali "vaš"?

Medij: Primorske novice (Primorska) Avtorji: Furlanič Lea Kalc Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Datum: Sre, 24. maj. 2017 Stran: 11

Na četrtkovi skupščini Komunalno-stanovanjskega podjetja Sežana utegne priti do merjenja sil za tretje mesto v nadzornem svetu

Komunalno-stanovanjsko podjetje Sežana d.d. (KSP) bo kmalu nadzoroval nov nadzorni svet. Predstavniku kapitala Vojku Terčonu namreč poteče mandat. O njegovem nasledniku, ki ga je predlagal drugi največji posamični delničar Leopold Poljanšek, bodo glasovali na jutrišnji skupščini. Vendar se utegnejo zadnji trenutek karte premešati tako, da občine, ki so največje lastnice KSR Poljanškovega kandidata ne podprejo in v glasovanje predlagajo svojega.


SEŽANA ► "Da bi predlagal čim bolj nevtralnega in strokovnega kandidata za novega nadzornika, ki bo zastopal manjše delničarje KSP, sem za pomoč pri izbiri zaprosil Društvo malih delničarjev Slovenije. Predlagali so Ljubišo Stanojeviča, sicer arhitekta, ki ima vse strokovne kompetence za nadzornika in dolgoletne izkušnje v gospodarstvu," nam je pred skupščino delničarjev Komunalnega stanovanjskega podjetja Sežana, povedal Leopold Poljanšek. Je lastnik podjetja Spira pet, ki je lani na dražbi kupilo delnice Kraškega zidarja v stečaju oziroma 17,22 odstotka delnic KSP. O Ljubiši Stanojeviču, ki ga je poleg Poljanska podprlo še z njim povezano podjetje Lagerfin, sicer 7,75-odstotni lastnik KSR bodo glasovali jutri na skupščini podjetja.

Župani o tretjem nadzorniku

Sodni postopki glede bančnih razlastitev šele leta 2018

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 10. maj. 2017 Stran: 2

Sanacija bank Sprejetje zakona šele jeseni - Rok za vložitev tožb naj bi bil eno leto - Ministrstvo podatkovni sobi ni nenaklonjeno 

Ljubljana - Zdaj je ze jasno, da vlada ne bo ulovila šestmesečnega roka za odpravo neustavnosti v zvezi s pravnim varstvom razlaščenih lastnikov delnic in podrejenih obveznic, ki se bo iztekel sredi maja, vse pa kaže, da se bo sprejetje zakona, ki naj bi to uredil, zamaknilo v jesen.


Potem ko se je sredi aprila iztekel rok za pripombe na predlog zakona o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki so ga na ministrstvu za finance pripravili za odpravo ugotovljene neustavnosti, zakon še ni pripravljen za obravnavo v vladi. Ministrstvo med drugim še vedno čaka na mnenje Evropske centralne banke (ECB), ki ga mora v zvezi s tem pridobiti. Kot je mogoče izvedeti, to pomeni, da predlog zakona v vladi ne bo sprejet do 18. maja, da bi se še lahko uvrstil na junijsko sejo državnega zbora. Poslanci naj bi tako o njem odločali šele jeseni. To kaže, da vlada ne bo ujela šestmesečnega roka za odpravo neustavnosti, ki ji ga je naložilo ustavno sodišče in se bo izteklo sredi tega meseca. 

Rahljanje omejitev 

Kot smo poročali, so razlaščeni vlagatelji oziroma njihovi odvetniki pa tudi sodišča in pravobranilstvo na predlog zakona podali kar nekaj pripomb. Ena od ključnih je letela na to, kdo lahko vlaga tožbe, saj je zakon vlaganje samostojnih tožb predvidel le za razlaščence z vsaj desetino delnic ali 100.000 evrov terjatev, kar pa predstavlja problem za male delničarje NKBM in NLB, prvih je bilo za 9,3 odstotka, drugih za 10,9 odstotka. Katere pripombe bodo sprejeli, na ministrstvu še ne razkrivajo, po naših informacijah pa glede omejitev menda razmišljajo o drugačni rešitvi, a nekatere omejitve bodo ostale, sicer bi tožbe v nasprotnem primeru lahko povsem zasule pristojna sodišča. 

Skrb za razkrivanje informacij 

Spopad v Iskri končan: Šešokovi od Godca odkupili delnice

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Sebastjan Morozov Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 10. maj. 2017 Stran: 5

Spor med lastnikoma Iskre - dolgoletnim predsednikom uprave Dušanom Šešokom in nekdanjim dolgoletnim članom uprave Jožetom Godcem - je zglajen. Nem ška družba Taxgroup v lasti Šešokovih sinov je namreč od Godca odkupila Iskrine delnice. 


Z odkupom dobrih 30 odstotkov delnic od Jožeta Godca, nekdanjega dolgoletnega člana uprave Iskre, odgovornega za finance, nazadnje pa prokurista, je družina Šešok - oče Dušan, skupaj s sinovoma Matijo in Klemnom - postala 84,5-odstotna lastnica Iskre. Dodatnih 10 odstotkov delnic je od Godca odkupila Iskra kot lastne delnice. Še preden so Šešokovi od Godca pridobili slabo tretjino delnic, je imel dolgoletni predsednik uprave Dušan Šešok v lasti 53,4 odstotka Iskrinih delnic. 

Mali delničarji, lastniki dobrih petih odstotkov delnic, bodo te lahko v kratkem prodali. Nemška družba Taxgroup, prek katere Matija in Klemen Šešok obvladujeta istoimensko slovensko svetovalno družbo, je namreč včeraj objavila prevzemno namero za nakup vseh delnic Iskre. Za delnico namerava odšteti 4,83 evra. v primeru, da bodo delnice prodali vsi delničarji, bo Taxgroup ta nakup stal okoli 900.000 evrov. 

Odkup delnic in izplačilo dividend 

Za nakup 31-odstotnega paketa delnic je Taxgroup Godcu odštel dobrih pet milijonov evrov. A za njegov umik to še ne predstavlja celotnega aranžmaja. Dodatnih 10 odstotkov delnic je namreč od Godca, kot lastne delnice, odkupila Iskra. Od 1,62 milijona evrov, kolikor jih je Godec prejel iz tega naslova, je Iskra 681.000 evrov plačala s hrvaško družbo Cavae Romanae iz Umaga, lastnico večje zazidljive nepremičnine. K temu je treba prišteti še za 900.000 evrov dividend, kolikor jih je Godec prejel minuli mesec, od skupno izplačanih 2,2 milijona evrov dividend. To pomeni, da je Godec za odhod iz lastništva Iskre iztržil približno 7,6 milijona evrov. 

In kako je bil financiran nakup skoraj tretjine delnic Iskre, ki jih je od Godca odkupil nemški Taxgroup? »Z bratom imava dovolj denarja. Sva lastnika Taxgroupa, ene od večjih svetovalnih družb v Sloveniji, poleg tega pa obvladujeva številne nepremičnine. Del potrebnih sredstev pa sva najela pri banki,« je odgovoril Matija Šešok. 

»V lastništvu za vekomaj« 

Koliko milijard evrov štrli iz naše bančne luknje?

Medij: Primorske novice (7. val) Avtorji: M. Tina Valenčič Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 05. maj. 2017 Stran: 15

Smo slovensko bančno luknjo napolnili s preveč milijardami? Samo za največjo banko naj bi porabili milijardo preveč 

Če gre verjeti nekaterim ekonomistom, bančnikom in celo kriminalističnim izsledkom, je bila slovenska bančna luknja dejansko preplitva za vse davkoplačevalske milijarde, ki so poniknile vanjo. Po nekaterih ocenah naj bi samo za sanacijo največje banke namenili milijardo evrov preveč. Vseh napak pri sanaciji bank pa naj bi bilo za vsaj slabe tri milijarde evrov. Po bančni luknji bodo evropskim opozorilom navkljub lahko brskali domači revizorji. A le omejeno, saj do nekaterih dokumentov domače krovne banke ne bodo imeli dostopa. Povprečen državljan, ki bi svoj vložek v sanacijo bank lahko namenil, denimo, lepemu luksuznemu eksotičnemu potovanju, pa se bo moral zadovoljiti s temi (omejenimi) izsledki. 


Z bančno luknjo se že leta ukvarjajo bančniki, politiki, kriminalisti in nenazadnje tudi čisto običajni državljani. Kako tudi ne, saj je bila zadnja finančna injekcija za pomoč bankam leta 2013 tako "debela", da je preprosto ne gre kar tako "požreti". Dobre tri milijarde evrov je davkoplačevalce stalo zadnje reševanje bank pred štirimi leti. In prav zaradi pomislekov in domnev, da je bila celotna sanacija predimenzionirana za več milijard evrov, si ljudje želijo tudi epilog te zgodbe. Verjetno nihče v Sloveniji sicer ne računa na takšen zaključek, kot so ga v svoji bančni zgodbi spisali Islandci. Ta država s komaj nekaj več kot 300.000 prebivalci je namreč z zaprtjem 30 bankirjev in finančnikov, ki so zakrivili propad treh bank leta 2008, postala vzor zahodnega sveta v tem, kako preganjati kaznive prakse v bančništvu. Kako si bomo zaključek zgodbe spisali doma, pa bo moral pokazati čas. 

Kam so šle milijarde? 

Marsikdo je leta 2013 verjel, da je velika davkoplačevalska injekcija bankam res potrebna. Do zadnjega centa. O tem so državljane prepričevali bankirji, ne le domači, tudi evropski, tisti iz Evropske centralne banke osrednje finančne institucije v evroobmočju. In če je guverner Slovenske banke Boštjan Jazbec tedaj dejal, da "bodo slovenske banke po dokapitalizaciji ene bolje dokapitaliziranih v evro območju", laiki v to niso mogli dvomiti. 

Kako velika je bila v resnici slovenska bančna luknja

Medij: Delo Avtorji: Suzana Kos Teme: Gospodarstvo Datum: Sre, 26. apr.. 2017

Razkrivamo povzetek študije o bančni luknji, ki ugotavlja, da je bila ta predimenzionirana za več milijard evrov.

Ljubljana – Medtem ko kriminalisti preiskujejo okoliščine procesa bančne sanacije, za katerega so državljani Slovenije plačali visoko ceno, obremenil pa bi tudi prihodnje generacije, je ekonomist Veljko Bole izračunal, da je bila bančna luknja predimenzionirana za več milijard evrov. Njegova analiza je dokument, ki za zdaj javnosti ni dostopen, Bole pa se je odločil, da v zvezi z njim ne daje izjav. Na Delu razkrivamo povzetek študije o bančni luknji.

Študija naj bi bila sicer po naših informacijah kmalu predstavljena tudi v državnem svetu. Nekatere domneve, po katerih so jo ocenili, so precej slabše od scenarijev v tujini.

Aljoša Tomaž, glavni izvršni direktor, član upravnega odbora KD Group, je za Delo razkril, da se študija ukvarja z več stvarmi. Tako med drugim ugotavlja, koliko so bili scenariji, po katerih so se delale ocene za naše banke, ostrejši od scenarijev, ki so jih upoštevali pri stresnih testih za druge evropske banke. Za Slovenijo je bil upoštevan najostrejši scenarij in za to ni bilo nobenega posebnega razloga. Bole je ugotovil, da bi lahko samo z normalizacijo makroekonomskega scenarija, torej če bi vzeli za podlago mediano (srednjo vrednost) scenarija EBA-e (Evropske bančne agencije), kapitalski primanjkljaj v slovenskih bankah ocenili za kar milijardo in pol nižje. Torej bi bil nižji za tretjino.

Za Slovenijo se je pri oceni kapitalskega primanjkljaja za potrebe sanacije po črnogledem scenariju ocenjevalcev predvideval padec BDP v višini 9,8 odstotka v treh letih, v resnici pa smo imeli v tem obdobju gospodarsko rast, ki je dosegla 5,8 odstotka. »Boletova študija je tudi zelo jasno pokazala, da odloženi davki, ki so lahko element ugotavljanja kapitalske ustreznosti, niso bili upoštevani. Odloženi davek je terjatev do države, to pa pomeni, da jo imaš lahko v kapitalu, če delaš z dobičkom, in vse banke delajo z dobički. Slovenija pa je edina država, ki ni uporabila 600 milijonov evrov odloženih davkov, ki bi lahko bili tudi ob uporabljenih scenarijih sestavina kapitala, a niso bili. Slovenija je imela superrevizijske kriterije mnogo strožje; če bi jih normalizirali na raven, ki je veljala za druge države, bi bila bančna luknja še za okoli 700 milijonov evrov manjša,« razkriva Aljoša Tomaž.

Factor in Probanka likvidirani brez potrebe

Probanke in Factor banke ne bi bilo treba poslati v nadzorovano likvidacijo, v katero ju je poslala Banka Slovenije, še preden so bili opravljeni stresni testi in ocenjen kapitalski primanjkljaj, še piše v Boletovi študiji.

Banka Slovenije ni ustrezno presodila sposobnosti Probanke in Factor banke (primerjalno glede na ostale testirane banke) za dolgoročno preživetje. Pred začetkom testnega eksperimenta banki namreč nista opazno zaostajali po stabilnosti poslovanja za skupino osmih testiranih bank. Zato je bila odločitev o nadziranem zapiranju teh bank napačna in draga, tako za imetnike podrejenih terjatev kot za državo, ugotavlja Bole.

Pri makroekonomskem scenariju, ki bi po ostrini ustrezal mediani Evropske bančne agencije testov držav evroobmočja in pri supervizijskih parametrih ter testnih postopkih, prilagojenih praksi v EU, bi skupen kapitalski primanjkljaj Factor banke in Probanke bil okoli 100 milijonov. V primeru vstopa zasebnih investitorjev s vsaj takšnim zneskom bi ostala vrednost podrejenih terjatev do teh bank nespremenjena, navadni kapital pa bi bil (morda) zmanjšan - razvodenel. V nasprotnem primeru bi država lahko banki dokapitalizirala in ju pridružila kakšni od velikih saniranih bank za četrtino zneska, ki ga je sicer porabila za njuno likvidacijo. Tudi v tem primeru lastniki podrejenih terjatev do Factor banke ne bi bili razlaščeni v celoti, je med drugim ugotovil Veljko Bole.

KD Group je eden od naročnikov študije, saj je v sanaciji bank KD ob izbrisu podrejenih obveznic izgubil 14,2 milijona evrov in jih hoče prek odškodninske tožbe dobiti nazaj.

Z morebitno kazensko odgovornostjo vpletenih pa se ne bo ukvarjal. Največ so ob izbrisu izgubile zavarovalnice, med njimi skupina Prva in Sava Re. Skupna nominalna vrednost vseh izbrisanih podrejenih instrumentov, ki so bili v lasti članic skupine Sava Re oziroma skladov, ki jih upravljajo, presega 35 milijonov evrov.

Na morebitne pomisleke, da so naročniki študije, kot oškodovanci v procesu sanacije, na neki način »narekovali« tudi njen rezultat, Aljoša Tomaž odgovarja, da so povsem brezpredmetni. »Veljku Boletu se ne da naročiti rezultata, temveč le študijo. Poznavajoč njegovo delo in vlogo od finančne osamosvojitve naprej, od njegovega članstva v prvem svetu Banke Slovenije naprej, so takšni očitki povsem deplasirani,« pojasnjuje Aljoša Tomaž. Kaj je ugotovil Bole, so želeli izvedeti tudi poslanci, člani parlamentarnega odbora za nadzor javnih financ, a se vabilu v parlament ni odzval. Je pa Bole novinarjem povedal, da študije javno ne bo komentiral niti, če ga njeni naročniki odvežejo zaveze molčečnosti.

Bole je bančno luknjo računal kar 2200 ur

Vlada bo v Mercator napotila izrednega člana uprave

Medij: Dnevnik (V ospredju) Avtorji: Sebastjan Morozov Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Datum: Sre, 26. apr.. 2017 Stran: 4

Potem ko so poslanci včeraj potrdili novi zakon, da bi Agrokorju preprečili izčrpavanje Mercatorja, lahko pričakujemo, da bo na predlog vlade sodišče že v prihodnjih dnevih imenovalo izrednega člana uprave. 

Poslanci državnega zbora so včeraj s 47 glasovi za in 20 proti potrdili novi zakon, s katerim namerava vlada preprečiti morebitno Agrokorjevo izčrpavanje Mercatorja. 

Tako imenovani lex Mercator, ki ga je vlada pripravila za podjetja z najmanj 6000 zaposlenimi in milijardo evrov prihodkov, bo omogočil imenovanje izrednega člana uprave v družbah sistemskega pomena, torej tistih, ki vplivajo na gospodarsko, socialno in finančno stabilnost Slovenije. Izredni član uprave bo lahko imenovan v primeru, ko se je večinski lastnik družbe sistemskega pomena ali z njim povezana oseba znašla v insolvenčnem postopku ali podobnem postopku, katerega cilj je odprava insolventnosti oziroma prestrukturiranje, nadzoroval pa bo posle med obvladujočo in odvisno družbo, torej med Agrokorjem in Mercatorjem. Po drugi strani se izredni član uprave, ki ga bo na predlog vlade imenovalo sodišče, ne bo smel vtikati v redno poslovanje. Zakon tudi določa, da v času trajanja mandata izrednega člana uprave odvisna družba večinskemu lastniku ne sme dajati poroštev, garancij in posojil, razen če s tem soglaša izredni član uprave. 

Zakon tudi za druge primere? 

Debeljak ponovno v upravo Gorenja

Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: Srečko Klapš Teme: Mali delničarji Datum: Sob, 22. apr.. 2017 Stran: 6

Žiga Debeljak se s 1. majem vrača v upravo Gorenja, kjer bo nasledil prvega finančnika Petra Groznika 

Nadzorni svet Gorenja, ki ga vodi Marko Voljč, je včeraj za novega člana uprave Gorenja za korporativne finance, ekologijo, trgovino in industrijske storitve imenoval Žigo Debeljaka. Debeljak, ki se bo upravi Gorenja pridružil s i. majem, mandat pa so mu nadzorniki zaupali do 19. julija 2018, je bil med letoma 2003 in 2005 že član uprave Gorenja za finance in ekonomiko. Nato je od leta 2006 do 2012 po razrešitvi Zorana Jankoviča vodil upravo Mercatorja. Potem ko je zaradi nasprotovanja prodaji Mercatorja Agrokorju marca 2012 odstopila celotna tedanja uprava Mercatorja, se je Debeljak vrnil v Gorenje. Opravljal je naloge pomočnika predsednika uprave za mednarodni razvoj, direktorja Gorenjevih holdinških družb v Avstriji in na Nizozemskem ter glavnega digitalnega direktorja. Na mestu člana uprave bo še naprej koordiniral aktivnosti digitalne transformacije Skupine Gorenje kot njen glavni digitalni direktor, so sporočili iz Gorenja po seji nadzornega sveta. Debeljak pa ni bil dosegljiv za izjave oziroma komentar imenovanja. 

Namesto rezultatov preštevajo naše in njihove

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Datum: Sob, 22. apr.. 2017 Stran: 2

Telekom Slovenije Jamnik: Družba je v odlični formi - Skobe napovedal rast prihodkov in dobička - Premalo upravljavske preglednosti

Ljubljana - »Verjamem v ustreznost korporativnih postopkov in verjamem, da je v interesu države imenovanje najboljših možnih posameznikov. Upam, da si bodo vsi izvoljeni prizadevali za iste cilje kot dosedanji nadzorniki,« je po skupščini povedal dosedanji prvi nadzornik Telekoma Slovenije Borut Jamnik, ki ni dobil novega mandata.


Pojasnil je se, da je Telekom Slovenije v odlični formi: v preteklih štirih letih je tožbene zahtevke znižal za 500 milijonov evrov, družba se je razdolžila na petino dolga ob izhodu iz krize, stabilizirala je denarne tokove in ima odlično upravo. »To je naredil nadzorni svet, ki ga je imenovala skupščina, kjer so imeli večino manjšinski delničarji. Prepričan sem, da bo tudi v novi sestavi poslovala tako,« je dodal Jamnik. 

Jamnik: Izbira Glavinove je legitimna

Glede imenovanja predsednice uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Lidie Glavina v nadzorni svet Telekoma pa je dejal, da je povsem legitimno, da predsedujoči holdingu, ki upravlja takšno premoženje, osebno prevzame odgovornost za tako pomembno naložbo v lastnem portfelju. In kaj kot predsednik Združenja nadzornikov Slovenije meni o praksi, da SDH na skupščine z nasprotnimi predlogi prihaja v zadnjem hipu? »Prepričan sem, da bo SDH svojo
odločitev pojasnil na svoji spletni strani. Menim pa, da bi bilo za vse delničarje bolje, če bi bilo poslovanje bolj transparentno.«

Veliko interesov

Na tokratni skupščini je država kot večinska lastnica imela vse glasovalne pravice, medtem ko je bila pred štirimi leti brez njih, tako da so o dosedanjih nadzornikih odločali manjšinski delničarji. Med njimi tudi Društvo malih delničarjev Slovenije, ki ga vodi Rajko Stankovič. Ta je na včerajšnji skupščini delo uprave Telekoma pohvalil. Kaj torej meni o tem, da od dosedanje ekipe nadzornikov v novem mandatu ostaja le ena članica? »Menim, da to ni najboljši kazalec korporativnega upravljanja, saj bi bilo dobro, če bi ostala vsaj dva dosedanja nadzornika, še posebej ker jim je uspelo zmanjšati izpostavljenost družbe za kar 74 odstotkov, kar bo državi olajšalo prodajo,« je odgovoril. Poleg tega so po njegovih besedah obrnili trende poslovanja. »Spet se preštevamo, kdo je naš in kdo njihov, ne gledamo pa rezultatov,« je dodal.

Da se nasprotni predlogi države razkrijejo šele na skupščinah, se tudi njemu ne zdi najboljša praksa: »To je žal posledica velikega števila interesov v velikih družbah, ki razmeroma dobro poslujejo.« Kot je dodal, to zakon pač dopušča.

Odpravi neustavnosti očitajo neustavnost

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 13. apr.. 2017 Stran: 3

Pripombe na predlog zakona Zavarovalnice napovedujejo uporabo vseh pravnih sredstev - Mali vlagatelji so za sporazumno poravnavo

Ljubljana - Predlagane rešitve so neustavne in omejujejo sodno varstvo oškodovanih vlagateljev, med drugim izhaja iz pripomb, ki jih je ministrstvo za finance prejelo na predlog zakona o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Rok za pripombe se izteče danes.


Predlog omenjenega zakona naj bi na podlagi odločbe ustavnega sodišča razlaščencem zagotovil učinkovito pravno varstvo. Predlog predvideva, da lahko lastniki podrejenih finančnih instrumentov in delnic šestih saniranih bank pričakujejo odškodnino, če bo sodišče ugotovilo, da so bili na slabšem, kot bi bili, če Banka Slovenije za posamezno banko ne bi izrekla izrednega ukrepa. O tem bo presojalo sodišče, pri čemer bo morala Banka Slovenija dokazati, da je pri izreku izrednega ukrepa ravnala skrbno. Pri tem se bodo postopki po bankah združevali, skupaj pa je bilo izbrisanih za 960 milijonov evrov obveznosti.

Ministrstvo je po naših informacijah do včeraj prejelo pripombe do desetih deležnikov. Pripombe na predlog zakona je skupaj poslalo tudi deset večjih lastnikov izbrisanih podrejenih obveznic in delnic bank, ki so skupaj ostali brez 90 milijonov evrov naložb po nominalni vrednosti, to so Sava Re, Zavarovalnica Triglav, Adriatic Slovenka, Prva, Skupina Prva, Sava pokojninska družba, KBM Infond, Hranilnica Lon, KD Skladi in Fondi Slloveno - Kosovar i Pensioneve.

Favoriziranje položaja Banke Slovenije

Kot navajajo, predlog ne zagotavlja učinkovitega sodnega varstva, saj da že v izhodišču daje prednost statusu Banke Slovenije. Moti jih, da predlog ne dopušča ugotavljanja, ali so bili sploh podani pogoji za izrek izrednega ukrepa. Menijo, da predlagana rešitev onemogoča sodno preverbo številnih podatkov in indicev, iz katerih izhaja, da so bili izračuni kapitalskega stanja v bankah, ki so bili podlaga za izredne ukrepe, narejeni na podlagi metodologije, ki ni bila v skladu z mednarodnimi standardi bančnega nadzora, in da so bili izrečeni izredni ukrepi nepotrebni. Omenjeni vlagatelji napovedujejo, da bodo, ce država ne bo zagotovila ustreznih zakonskih podlag, uporabili vsa pravna sredstva za zaščito svojih interesov.

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.