Mediji o malih delničarjih

Prepirajo se o preteklosti in zato ne vidijo v prihodnost

Medij: Idrijske novice (Ostalo) Avtorji: Damijan Bogataj Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 08. sep.. 2017 Stran: 3

V sredo, 6. septembra popoldne, se je na izredni seji sestal svet občine Cerkno s samo eno točko dnevnega reda. Prevzemna ponudba za odkup vseh delnic družbe Certa Holding, ki združuje male delničarje Ete, je bila po mnenju župana zadosten razlog za sklic izredne seje na kateri je imel glavno besedo Marjan Batagelj. Uspešen poslovnež in spreten govornik je v dveh urah in pol predstavil vizijo razvoja, uspehe njegovih podjetij in zgrožen poslušal prepire med nekdanjimi in današnjimi upravniki Certe, Certe Holding in Hotela Cerkno. Srečanje z občinskimi svetniki je sklenil z retoričnim vprašanjem: »Pa želite tukaj v Cerknem koga slučajno odgnati?« 


Zapletlo se je že na začetku, ko je nekdanji župan in nekdanji direktor Hotela Cerkno Miran Ciglič sedanjega župana Jurija Kavčiča zasliševal o razlogih za izredno sejo in zakaj v dvorani ni ekipe POP TV ter zakaj ni povabil odvetnika Sebastjana Kerčmarja in zakaj sploh izredna seja sedaj, saj bi bilo po njegovem mnenju izredno sejo treba sklicati že po lanskoletnih dogodkih ob sporni skupščini Certe Holding. 

Marjan Batagelj se je občinskim svetnikom in zainteresirani javnosti prestavil kot uspešen poslovnež. Številke o povečevanju obiska, vlaganjih dobička v nove objekte, uspehih na področju industrije ter vizija razvoja Postojnske jame so bili zgovorni. Ostro je zavrnil namigovanja Marte Deisinger, da je bil on »skriti kupec«, ki je preko borznoposredniških hiš že lani začel z odkupovanjem delnic. 

Se Panasonic poslavlja od Gorenja?

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Suzana Kos, Luka Jakše Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Datum: Sob, 26. avg.. 2017 Stran: 9

Spremembe v lastniški strukturi Preverili smo informacije o tem, da se pripravlja povečanje deleža države v velenjski družbi

Ljubljana - Čeprav je Slovenija z velikim lastniškim deležem države v gospodarstvu dolgo časa nosila mesto prvaka in čeprav se je država v preteklosti izkazala kot slaba gospodarica, obstaja možnost, da se bo njen delež povečal tudi v Gorenju.


Skupina Gorenje je včeraj objavila rezultate poslovanja v prvem polletju letos. Ustvarila je skoraj 624 milijona evrov prihodkov odprodaje, to je dobrih sedem odstotkov vec kot v prvem polletju lani. Skupina je tako v primerjavi z istim obdobjem lani več kot podvojila polletni čisti dobiček, ki znaša le 4,4 milijona evrov. »Rast prihodkov je dober signal, dobičkonosnost podjetja, gledano na ravni dobička iz poslovanja brez prilagoditev, pa nekoliko slabši,« komentira borzni analitik Ilirike Anže Habjan. Dodajmo še primerjavo s Krko, ob 655 milijonih evrov prihodkov je imela ob polletju več kot 90 milijonov evrov čistega dobička.

»Poslovanje Gorenja se izboljšuje, zagotovo pa bi bilo lahko še boljše,« komentira Rajko Stankovič, predsednik društva Mali delničarji Slovenije. Po njegovem je zdaj eno od relevantnih vprašanj, ali bo Panasonic, ki je po skrbnem pregledu pred meseci ostal le portfeljski vlagatelj, to svojo naložbo obdržal. Ameriška International Fmancial Corporation (IFC), ki je del skupine Svetovne banke, pa je že pred leti napovedala, da se bo v določenem času iz Gorenja umaknila. »Na prepihu je teoretično torej okoli 23 odstotkov Gorenja. Zagotovo bi bila želja, da bi ta delež kupil kakšen strateški vlagatelj. Obstaja pa tudi možnost, da bo del kupila tudi država, vsega pa ne, ker bi morala objaviti prevzemno ponudbo,« dodaja Stankovič.

In prav to se preverja

Razdelitev ACH na tri dele do konca leta

Medij: Delo - Svet kapitala (Ostalo) Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 11. avg.. 2017 Stran: 27

Holdinška družba ACH ima po prodaji družbe Perftech in nanjo vezane divizije IT tri dejavnosti: proizvodnjo, ki temelji na družbi Adria Mobil, trgovino z vozili, v kateri so družbe Autocommerce v Ljubljani, Sarajevu, Zagrebu in Beogradu, AC-Mobil in Avto Triglav ter poslovno hotelirstvo z družbo Union Hoteli z Grand hotelom Union, Hotelom Lev in Hotelom Central. Po spomladanski iztisnitvi malih delničarjev je ACH v lasti družbe Protej. Prek te so leta 2005 izpeljali menedžerski odkup ACH, leta 2014 je ACH izvedel postopek preventivnega prestrukturiranja. V tem času je med drugim prodal družbo Debitel ter nekaj nepremičnin, vključno s poslovno stavbo v prestolnici. Lani naj bi stekla prodaja hotelov, a sojo kmalu po podelitvi ekskluzivnih pogajanj izraelskim kupcem ustavili. V začetku leta so družbeniki Proteja, med katerimi se v času reševanja holdinga po pisanju medijev vnel hud spor, razveljavili sklep o sprejemu strateškega plana za obdobje 2016-2020, ki je predvideval dezinvestiranje strateških naložb, kot sta družbi Union Hoteli in Adria Mobil. Obenem so potrdili začetek ekskluzivnih pogajanj s francosko skupino Trigano, ki jo zanima nakup Adrie Mobil, za odkup vseh deležev Proteja. Francoski proizvajalec avtodomov Trigano bo v prvem koraku kupil družbo Protej. Po navedbah časnika Finance se špekulira, da bo zanjo plačal okoli 200 milijonov evrov. Lastniki Proteja naj bi kupnino prejeli deloma v denarju, pri čemer bo Trigano prevzel obveznosti, ki jih ima ACH do ruske banke VTB, deloma v premoženju, saj Francozov hotelski in avtomobilistični del holdinga ne zanima. Premoženje bi se delilo v skladu z načrtom, ki gaje ACH objavil v začetku meseca. Vodenje ACH2 z avtomobilistično divizijo bo prevzel generalni direktor ACH Rasto Oderlap, vodenje ACH3 s hotelsko-nepremičninsko divizijo pa upravni odbor, ki ga bo kot izvršni direktor vodil Peter Krive, prvi finančnik ACH, ter neizvršna direktorja in člana upravnega odbora Herman Rigelnik, nekdanji prvi mož ACH, in njegov sin Matej Rigelnik.

Meja poštenja: knjigovodska vrednost delnice Holdinga

Medij: Primorske novice (Aktualno) Avtorji: Saša Dragoš Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 10. avg.. 2017 Stran: 2

Odmevi na objavo namere za prevzem Certa Holdinga od navdušenja prek dvomov do strahu

Skupni imenovalec odmevov na najavo družbe Postojnska jama za prevzem Certa Holdinga v Cerknem sta olajšanje, ker je razkrita prevara skritih tajkunskih prevzemnikov holdinga in prepričanje, da bi postojnska in cerkljanska družba lahko pognala turistični razvoj Cerknega. Sočasno večina ne vidi sinergij Postojnske jame s TIK in Eto in se bojijo, da gre namera z roko v roki s skritimi tajkuni.

CERKNO ► Objava družbe Postojnska jama za prevzem Certa Holdinga je olajšanje prinesla imetnikom okrog 1,9 milijona delnic Certa Holdinga (CH), ki niso nasedli vabilu prevzemnikov in jim jih niso prodali za povprečen evro za delnico. Cena za delnico bo sicer znana šele z objavo prevzemne ponudbe, a je direktor družbe Marjan Batagelj za naš časnik povedal, da je bil nakup po evro odločno prenizek. Civilna pobuda za Cerkljansko je po seštevku denarnega in nepremičnega premoženja s Hotelom Cerkno v popolni, Certo, TIK Kobarid in Eto v solasti, mejo poštene cene postavila h knjigovodski vrednosti delnice v višini 6,3 evrov.


Je po objavi namere skupščina z želeno odstavitvijo vodstva misija nemogoče?

Medtem ko si prodajalci okrog 600.000 delnic pulijo lase, si pogumni kupci manejo roke. Ker bi največ pridobili tajkunski prevzemniki, mali delničarji dodajajo vprašanje, ali vendarle namera za prevzem ne ponuja zgolj izhoda in bajnega dobička prevarantom.

Vodstvi Certe in CH smo vprašali, kako ocenjujeta namero Postojnske jame. Predvsem pa to, ali jima je po razkritju tajkunskih mešetarjev žal, ker nista zaščitila malih delničarjev z oblikovanjem lastnega sklada delnic z njihovim dostojnejšim plačilom. Mnogi so namreč delnice prodali zaradi socialnih stisk in stroškov zaradi lanskega obveznega prenosa upravljanja delnic s KDD k plačljivim upravljalcem.

Postojnska jama prihaja po cerkljanski zaklad

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Blaž Močnik Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 08. avg.. 2017 Stran: 4

Prevzem Certe holdinga Postojnska jama širi svojo turistično divizijo Uprava holdinga zadovoljna, mali delničarji še skeptični 

Cerkno - Z namero za prevzem Certe holdinga, ki jo je objavila družba Postojnska jama preteklo soboto, skupina, ki prek Certe obvladuje cerkljanska hotel in smučišče, Tik Kobarid in četrtino Ete Cerkno, bržkone dokončno izgublja lastniško strukturo malih delničarjev. Z namero so zadovoljni v vodstvu holdinga, v civilni iniciativi pa še zadržani.


Postojnska jama, ki jo vodi Marjan Batagelj, je po napovedih cerkljanski holding izbrala zaradi priložnosti turističnega razvoja območja. Potem ko od lanskega junija skrivni kupec oziroma konzorcij kupcev kupuje holding, Batagelju menda ostaja še manj kot 1,9 milijona delnic od skupaj 2,4 milijona. Nazadnje so jih delničarji prodajali po 1,51 evra, pred tem tudi po 78 centov, Batagelj pa za zdaj obljublja, da bo cena za delnico poštena. Ponudbo bo Postojnska jama po napovedih oddala najpozneje v mesecu dni. 

»Gre za kredibilnega partnerja, s katerim se obetajo sinsrgije predvsem v turizmu. Se pa že zdaj veselim, da se bomo usedli in pogovorili o strategijah tudi na drugih področjih,« je najprej komentiral direktor holdinga Borut Pirih. Upa, da bo cena za odkup delnice boljša od sedanje, čeprav je tako kot njegov predhodnik Zorko Golob dajal soglasja k prodaji. 

Da je cena sramotno nizka, pri čemer delničarjev ni opozarjal, da so delnice vredne več, mu sicer očitajo v civilni pobudi Ozaveščena Cerkljanska: »Nekaj je knjigovodska cena, nekaj cena na trgu, nekaj pa-prevzemna cena. Prodaje tistim, ki so želeli prodati delnice, nisem mogel preprečiti. Toda ključna je vsebina razvoja turizma in drugih dejavnosti. Zdaj pa smo predolgo iskali skritega kupca, namesto da bi skupaj iskali strateškega partnerja.« Dodal je, da holding že dlje časa potrebuje konsolidacijo, usklajevanje več kot 2000 delničarjev pa da ne more voditi v razvoj: »Delničarji so redno dobivali dividende, vlagali pa niso. Iskali smo možnosti za razvoj in v Postojnski jami vidim priložnost za Cerkno in tudi Unescovo Idrijo.« 

Župan nima pravice do soglasja

Medij: Večer (Maribor) Avtorji: Igor Selan Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Datum: Tor, 08. avg.. 2017 Stran: 8

DIREKTOR NIGRADA 

Župan Andrej Fištravec je soglasje k imenovanju Marka Plečka za direktorja Nigrada zavrnil na osnovi člena statuta podjetja, ki je nezakonit, meni profesor gospodarskega prava Saša Prelič 

Nigrad še naprej ostaja brez direktorja, zaposleni in občina pa vsak na svojem bregu. Na včerajšnjem vnovičnem zboru delavcev so zaposleni zahtevali, da jih sprejme župan Andrej Fištravec, ali pa bodo popoldan ponovno protestirali pred občino. Na koncu je predstavnika sindikata Draga Bučka in Branka Novaka na občini sprejel podžupan Saša Pelko, a zbližanja stališč niso dosegli. Kot je povedal Buček, so se še največ pogovarjali o tem, kaj je za Nigrad naredila občina. "Pogovor je šel v smer, da umirimo strasti. Rešitve, da bi se vse skupaj končalo že danes (v ponedeljek, op. p.), nismo našli, torej bo zdaj odločilo sodišče." 

Kot je znano, je mariborska občina, potem ko je v petek z odstopom Igorja Muhiča in Mitje Hasaja nadzorni svet postal neoperativen, na sodišče naslovila predlog, da za zasilnega direktorja družbe imenuje Matjaža Krevlja. Včeraj so sodišču predlog za imenovanje novega direktorja poslali tudi svet delavcev Nigrada in oba člana nadzornega sveta iz vrst zaposlenih - in predlagali, da za direktorja imenuje Marka Plečka. Po besedah Pelka naj bi se sodišče odločilo v treh delovnih dneh, predvidoma do jutri. 

"Luka lahko in mora delati veliko bolje"

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Boris Šuligoj, Gregor Knafelc Teme: Mali delničarji Datum: Pon, 17. jul.. 2017 Stran: 3

Pogovor Rado Antolovič, novi predsednik nadzornega sveta Luke Koper 

Koper - Rado Antolovič je od minulega petka novi predsednik nadzornega sveta Luke Koper. Hkrati je predsednik uprave družbe P&O Maritime s sedežem v Dubaju, najstarejše svetovne pomorske družbe. Do zdaj je delal Avstraliji, Rusiji, Italiji in na Malti. Rodil seje leta 1959 v Piranu in je kot prvi nadzornik Luke jasen, ko pravi: »Luka Koper je kakor velik diamant, ki pa še ni dodobra izbrušen.« Za Delo je dal ekskluzivni intervju. 


Ali lahko kot prvi nadzornik prenesete operativno znanje na predsednika uprave Luke in njegovo ekipo, da bi s tem izboljšali učinkovitost delovanja in dobičkonosnost? 

To je moj cilj in za to si že aktivno prizadevamo. S 35-letnimi izkušnjami bi rad kot nadzornik družbe v okviru svojih pravic in dolžnosti pripomogel k takšnemu prenosu znanja. 

Zakaj vas ne zanima funkcija predsednika uprave Luke Koper? 

Zato ker delam v družbi P&O Maritime, ki ima globalne izzive. Moja dolžnost je, da družbo dolgoročno vodim. 

Je Luka informacijsko v digitalnem svetu poslovanja ali ji v primerjavi z drugimi pristanišči na tem področju vendarle manjka znanje in razvoj? 

Luka Koper ima operativno, ne pa visoko raven IT-sistemov. Razvoj IT-sistemov je eden od ciljev razvoja Luke v prihodnjih štirih letih. 

Kdaj ste nazadnje sedeli z vladnimi predstavniki Republike Slovenije na temo gospodarskega razvoja Luke Koper? 

Z ekipo SDH sem v rednih stikih. 

Je kdo iz ožje vladne ekipe pokazal zanimanje za vaše mednarodne gospodarske oziroma logistične izkušnje s ciljem prenosa znanja med slovensko gospodarsko srenjo ali med odločevalce, ne le v Luki Koper? 

Še ne. Bi pa to storil takoj, če bi bil interes. 

Za dividende skoraj ves dobiček

Medij: Gorenjski glas (Aktualno) Avtorji: Simon Šubic Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 11. jul.. 2017 Stran: 3

Dividende v višini 0,12 evra bruto na delnico bodo delničarjem Elektra Gorenjska izplačali konec julija. Simon Šubic Kranj - Delničarji družbe Elektro Gorenjska so v petek na skupščini sklenili, da bilančni dobiček v višini 2,17 milijona evrov skoraj v celoti namenijo za delitev dividend v višini 0,12 evra bruto na delnico. Za izplačilo dividend se bo tako uporabilo 2,07 milijona evrov, preostanek pa predstavlja preneseni dobiček. Čeprav je uprava predlagala, da bi dividende izplačali 28. septembra, pa jih bodo že 28. julija, kar je z nasprotnim predlogom doseglo Društvo Mali delničarji Slovenije. Družba Elektro Gorenjska je sicer lani dosegla 38,6 milijona evrov prihodkov in 6,9 milijona evrov čistega dobička, kar je za 22,5 odstotka več kot v letu 2015. 

Skupščina je upravi in nadzornemu svetu podelila razrešnici za poslovno leto 2016, ob izteku mandata dosedanjim nadzornikom, predstavnikom delničarjev, pa je v nadzorni svet za novi štiriletni mandat imenovala Franja Curanoviča, Andreja Koprivca, Teda Djekanoviča in Sama Logarja. V nadzornem svetu sta še naprej predstavnika delavcev Dominik Ovniček in Iztok Štular. Za pooblaščenega revizorja za leto 2017 so potrdili družbo BDO Revizija. 

Delničarji so se seznanili tudi s poročilom o izvajanju sklepa z lanske skupščine, na kateri so upravo pooblastili, da lahko v obdobju od 1. septembra 2016 do 31. marca 2018 kupuje lastne delnice po ceni v razponu od 1,91 do 2,47 evra za delnico. Uprava je prejela pooblastilo za pridobitev največ 1.728.637 lastnih delnic družbe (10 odstotkov osnovnega kapitala). Čeprav bi smela uprava na podlagi pooblastila lani pridobiti največ do 851.554 lastnih delnic, jih je dejansko pridobila le 11.783 oz. 0,068 odstotka lastnih delnic, za kar je družba plačala 22.505 evrov. »Glede na to, da je rok, ki ga je določil lastnik za odkup lastnih delnic 31. marec 2018, se bo lastniška struktura zagotovo v prihodnje še spremenila. Delničarji se o nakupu in prodaji delnic odločajo samostojno,« so dozdajšnji pičel izplen komentirali v upravi družbe, ki jo vodi Bojan Luskovec. V Društvu Mali delničarji Slovenije (MDS) so sicer lani zaradi prenizke odkupne cene v primerjavi z njeno knjigovodsko vrednostjo (lani 8,70 evra), ki jo je določil večinski lastnik SDH, delničarjem odsvetovali prodajo delnic.

Colarič: Nisem konservativen, ampak previden

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Silva Čeh, Cveto Pavlin Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 07. jul.. 2017 Stran: 8

Skupščina Krke Letos načrtujejo za 1,220 milijarde evrov prodaje, dobiček pa bo predvidoma večji, kot je bil lani 

Otocec - Skupščina bo letos daljša, ker je treba razjasniti veliko zadev, je dejal predsednik uprave Krke Jože Colarič. Večkrat je poudaril višji dobiček v letošnjem prvem polletju, kije z 91,7 milijona evrov že pri 84 odstotkih lanskega. 


V prvi polovici leta je Krka ustvarila 666 milijonov evrov prihodkov, kar je 8,5 odstotka več kot v prvi polovici lanskega leta. Čisti dobiček skupine je znašal 91,7 milijona evrov, kar je 31 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, je delničarjem povedal Jože Colarič. Dobiček iz poslovanja (EBIT) je znašal 122,4 milijona evrov, kar je 30 odstotkov več kot v lanskem enakem obdobju. 

Boljši rezultati poslovanja so doseženi z obstoječo strategijo. To prilagajajo glede na stanje na trgu in konkurenco. Krka strategijo posodablja, a ne bo drastičnih sprememb, je napovedal. Želimo si zdravo rast tudi vprihodnje. Strategijo do leta 2030 nameravajo dosegati z najmanj tretjinskim deležem novih izdelkov v skupni prodaji, z organsko rastjo in prevzemi zagotavljajo rast. Colarič: »Delamo na prevzemih, a ne na silo.« Zavrnil je očitke, daje glede prevzemov konservativen. Pravi, da je previden. Dividendna donosnost pa je pri Krki večja kot pri konkurenci, je še poudaril Colarič. 

Nezadovoljni s preteklim letom 

Mali delničarji napovedali tožbo

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: J. I. Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 06. jul.. 2017 Stran: 5

Te dni so se na redni letni seji skupščine zbrali tudi delničarji Elektra Celje. Seznanili so se z lanskim poslovanjem družbe in skupine Elektro Celje ter odločali o delitvi bilančnega dobička ter o novih članih nadzornega sveta. Društvo Mali delničarji Slovenije in Adriatic Slovenica sta na sklep o delitvi dobička napovedala izpodbojno tožbo. 


Elektro Celje in njegove povezane družbe so lani ustvarili 182 milijonov evrov prihodkov, kar je za 20 milijonov evrov več kot leta 2015, čisti dobiček je znašal malo manj kot 11 milijonov evrov. Samo Elektro Celje je lani imel 65 milijonov evrov prihodkov in 9,4 milijona evrov čistega dobička. Delničarji, med katerimi ima večinski, 80-odstotni delež država, so na seji odločali o delitvi 2,8 milijona evrov bilančnega dobička. Kljub nasprotovanju nekaterih je bil sprejet sklep, da bo Elektro Celje letos delničarjem razdelil 2,6 milijona evrov in bo bruto dividenda na delnico znašala 11 centov. Društvo Mali delničarji Slovenije in Adriatic Slovenica sta na takšen sklep napovedala izpodbojno tožbo. Menita namreč, da bi Elektro Celje za dividende moral nameniti več dobička in ne da je uprava ob soglasju nadzornega sveta večji del čistega dobička razporedila v druge rezerve in so zato na seji delničarji odločali le o delitvi 2,8 milijona evrov. 

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.