Mediji o malih delničarjih

Odpravnina za 32 delničarjev Mlinotesta

Medij: Primorske novice (Aktualno) Avtorji: Sonja Ribolica Teme:  mali delničarji  Datum: Petek, 14. september 2018 Stran: 4

Ajdovščina Po slovesu z borze je podjetje odkupilo 68.720 delnic Odpravnina za 32 delničarjev Mlinotest ima po novem 32 malih delničarjev manj. Toliko se jih je odločilo za prodajo, potem ko delnice tega živilskopredelovalnega podjetja ne kotirajo več na borzi. V Mlinotestu razmišljajo tudi o tem, da bi odkup delnic čez čas ponudili tudi drugim delničarjem. Interes med njimi za to je.

Na junijski skupščini so delničarji podprli sklep o umiku delnic z organiziranega trga. Uprava in nadzorniki so sicer v sklicu za tiste, ki bi delnice želeli prodati, predlagali 3,95 evra odpravnine, toda na koncu so na skupščini podprli predlog o višji odpravnini - 4, 75 evra. Na skupščini je proti umiku glasovalo 50 delničarjev in s tem dobilo pravico do odpravnine. Za prodajo se jih je odločilo 32, skupaj so prodali 68.720 delnic. Odpravnino so jim že izplačali. Podjetje je delnice odkupilo za lasten sklad delnic, umaknilo jih bo in tako zmanjšalo osnovni kapital.

Odkup delnic tudi od drugih delničarjev?

A morda bodo priložnost za prodajo delnic v prihodnosti dobili tudi drugi delničarji. Skupščina je namreč hkrati pooblastila upravo, da lahko v imenu in za račun družbe pridobiva lastne delnice. Pooblastilo velja za obdobje treh let, v tem času lahko uprava pridobiva lastne delnice po cenah v razponu od 2,37 do 4,75 evra za delnico. “Glede na kratek čas od sprejema tega sklepa in glede na to, da je na voljo še veliko časa za realizacijo, uprava o tem še ni sprejela načrta. Zaznavamo pa interes delničarjev in bomo aktivnosti v tej smeri pripravili,” pojasnjuje član uprave Matic Majcenovič.

Lastniška struktura Mlinotesta se je v zadnjih letih precej konsolidirala družba Mlino zdaj obvladuje 78,3 odstotka vseh delnic.

Na obzorju prevetritev vodstva skupine Mladinska knjiga

Medij: Dnevnik Avtorji: Sebastjan Morozov  Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 12. september 2018 Stran: 10

Po imenovanju treh novih nadzornikov v letošnjem letu v Mladinski knjiga Založbi lahko pričakujemo še zamenjavo vodstva. S prodajo skupine Mladinska knjiga, ki med drugim vključuje še Mladinsko knjigo Trgovino, v DUTB ne nameravajo hiteti. Najprej jo nameravajo sanirati.

Po imenovanju dveh svojih predstavnikov Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) v nadzorni svet Mladinske knjige Založbe (MKZ) pred nekaj meseci in po imenovanju nekdanjega predsednika uprave Steklarne Hrastnik Andreja Božiča za nadzornika, lahko v prihodnjih mesecih pričakujemo prevetritev še v vodstveni posadki družbe, smo izvedeli neuradno. Večinski lastniški delež MKZ, s tem pa tudi skupine Mladinska knjiga (skupina MK), ki vključuje tudi Mladinsko knjigo Trgovino (MKT), je DUTB pridobila aprila 2016, ko je pobotala svojo terjatev do propadle družbe Zvon 2 in prevzela zastavljeni delež.

Kdo bi lahko nadomestil predsednika uprave Petra Tomšiča in člana uprave Marka Ručigaja, MKZ za zdaj še ni znano. Kakšen vodstveni kader bo konkretno potrebovala skupina MK, katere ključna družba je MKT, bo jasno na podlagi analize poslovanja, ki jo izvaja družba Deloitte. Neuradno pa se omenja, da bi morala imeti nova vodstvena posadka, pri čemer ni izključena zamenjava vodstvenega kadra na drugi ravni, izkušnje z založništvom in knjigotržništvom. Analiza bo pokazala tudi, kaj vse povzroča poslovanje v rdečih številkah, koliko knjig se proda na kvadratni meter, kako poslujejo številne posamezne poslovalnice in podobno.

Najprej sanacija, nato prodaja

Prodaja skupine MK z razvejano mrežo prodajaln za zdaj še ni predvidena. S ciljem čim večjega iztržka jo nameravajo v DUTB najprej sanirati. V nasprotnem primeru bi se lahko zgodilo, da bi v prodajnem postopku privabili predvsem nepremičninske trgovce, ki si želijo hitrega zaslužka. Analiza, ki jo pripravlja Deloitte, naj bi pokazala tudi, ali je smiselno obdržati vse poslovalnice oziroma ali jih je primerneje preseliti na druge, cenejše lokacije. Med možnimi scenariji, ki so se omenjali pred časom, je bila oddelitev mreže trgovin v novoustanovljeno družbo.

Poslovanje skupine MK, ki vključuje številne družbe, med drugim omenjeni MKZ in MKT ter Cankarjevo založbo, je lani zaostalo za načrti. Konsolidirani prihodki od prodaje so se znižali za tri odstotke, na 71,3 milijona evrov. V primerjavi z letom 2016 se je izguba sicer znižala za približno 60 odstotkov in je znašala 378.000 evrov. Celotna skupina je konec lanskega leta zaposlovala 872 delavcev. Za okrog štiri odstotke, na 19,8 milijona evrov, se je znižala tudi prodaja MK Založbe, medtem ko je bila prodaja MK Trgovine nižja za odstotek in je znašala 52,63 milijona evrov.

Boštjan Jazbec in Igor Masten za Bloomberg: bančni razlaščenci ne smejo dobiti sodnega varstva!

Medij: Finance (Komentar)  Avtorji: Tadej Kotnik  Teme: mali delničarji, obvezničarji, banke Datum: Torek, 11. september 2018 Vir: Boštjan Jazbec in Igor Masten za Bloomberg: bančni razlaščenci ne smejo dobiti sodnega varstva!

Leto in pol po izteku roka, do katerega bi domači zakonodajalci v skladu z odločbo ustavnega sodišča morali omogočiti bančnim razlaščencem odškodninske tožbe, so s finančnega ministrstva za Bloomberg povedali, da bodo pripravo ustreznega zakona »nadaljevali takoj po sestavi vlade«. Ker jima dopustitev odškodninskih tožb – torej uresničitev odločbe ustavnega sodišča in posledična preveritev dejanskega stanja bank jeseni 2013 – ne diši, sta se vpletla glavni izvršilec razlastitve Boštjan Jazbec in njegov vztrajni zagovornik Igor Masten ter za taisti Bloomberg zatrdila, češ da bi to »pomenilo precedens«, »kršilo načela neodvisnosti centralne banke« in »koristilo špekulantom«.

V minulih letih so se nekateri jezili, da preveč razpredam o nepravilnostih slovenske bančne »sanacije« iz jeseni 2013, predvsem pa o takrat izvršenih razlastitvah imetnikov podrejenih obveznic vseh slovenskih sistemskih bank na podlagi še danes ultratajnih cenitev, izdelanih mimo računovodskih standardov in »po sprotnih navodilih Banke Slovenije«. Razlastitev kritiziraš zato, so mi očitali, ker si imel te obveznice!

Da sem jih imel, sem javno razkrival že od dneva izbrisa, precej običajno pa je tudi, da so do posega v neko materialno pravico najbolj kritični tisti, ki jih ta poseg prizadene; se komu zdi nenavadno, ko znižanje pokojnin najglasneje kritizirajo prav upokojenci, znižanje plač javnih uslužbencev prav javni uslužbenci, zvišanje plač javnih uslužbencev pa zaposleni v zasebnem sektorju? A kljub vsemu sem očitek vzel resno in o spornih vidikih bančne »sanacije« poskušam pisati le takrat, ko se v zvezi z njimi kaj dogaja – letos doslej le dvakrat. Prvič januarja, ko sta državni svet in zakonodajno-pravna služba DZ objavila zelo negativni mnenji o takratnem predlogu zakona o sodnem varstvu razlaščencev, za katerega sta ugotovila, da ugotovljene protiustavnosti ne odpravlja, temveč jo še krepi. In drugič maja, ko je ustavno sodišče zavrglo pritožbo Banke Slovenije (BS), v kateri je ta zatrjevala, da ji je NPU s hišno preiskavo, v kateri je zasegel že omenjene ultratajne nestandardne cenitve, kršil človekovi pravici do nedotakljivosti stanovanja in do zasebnosti.

Tiho sem ostal celo, ko je odhajajoči guverner Boštjan Jazbec, glavni izvršilec bančne razlastitve, povedal medijem in prijavil policiji, da je na službeni telefon prejel nekaj grozilnih sporočil, pa za krivce kar z uradnim sporočilom BS za javnost osumil razlaščence, v pogovorih z več osebami pa – o tem morda več kdaj drugič – celo poimensko okrivil mene! Tiho sem ostal tudi, ko je policija ugotovila, da te grožnje guvernerju »niso bile povezane z njegovo funkcijo«, pa ko so mediji razkrili, da so bili vzrok ekscesi v njegovem intimnem življenju. In tiho sem ostal tudi, ko je Delo pred štirimi tedni razkrilo, da Jazbec še vedno – po januarskem razkritju Siola, da je to vneto počel že lani – išče »podmizne« vzvode, s katerimi bi ustavil kriminalistično preiskavo »sanacije« iz jeseni 2013.

A ti pritiski se zadnje tedne še stopnjujejo.

Banka Slovenije: Šarčeva koalicija razklana že pri prvem kadrovanju

Medij: Delo  Avtorji: Suzana Kos Teme: Banka Slovenije, razlaščenci, Datum: Torek, 11. september 2018 Stran: 2

Banka Slovenije: Petorček na različnih polih glede kandidata za novega šefa regulatorja bančnega trga - Sab na levici osamljena v podpori Igorju Mastenu

Med petimi uradnimi kandidati za guvernerja Banke Slovenije imata največ možnosti sedanja viceguvernerja Marko Bošnjak in Primož Dolenc. Nekateri pa so se ogreli za šesto ime, ekonomista Igorja Mastena, ki izhaja iz kroga nekdanjega guvernerja Boštjana Jazbeca. Nikomur od omenjenih treh za zdaj ne kaže, da bi dobil podporo 46 poslancev.

Jutri se bodo o novem guvernerju poskusili uskladiti vodje poslanskih skupin Šarčeve koalicije, prav mogoče pa je, da se bodo morali o eni izmed najpomembnejših kadrovskih odločitev tega mandata poenotiti kar na ravni predsednikov strank.

Igor Masten se ni prijavil na poziv predsednika države za iskanje novega guvernerja, se je pa po naših informacijah kot šesto ime s podporo nekaterih strank predstavil v nekaterih poslanskih skupinah. Ne glede na podporo, ki bi jo lahko dobil predvsem z desne strani, torej od SDS, NSi, SNS, iz Šarčeve koalicije pa mu je naklonjena Stranka Alenke Bratušek, se zdi možnost, da bi prevzel vodenje Banke Slovenije, ob njihovih predvidenih 41 poslanskih glasovih težko uresničljiva.

Igor Masten prihaja iz kroga nekdanjega guvernerja Boštjana Jazbeca.

Marko Bošnjak nima podpore Stranke Alenke Bratušek.

Primož Dolenc se na kosilih srečuje s politiki in predstavniki predsednikovega urada.

Zakaj ni primeren kandidat

Bodoča vlada pozabila na bančne razlaščence

Medij: Delo  Avtorji: Karel Lipnik, Maja Grgič Teme:  mali delničarji Datum: Sobota, 8. september 2018 Stran: 14 Foto: Voranc Vogel/Delo

Prva naloga Reševanje vprašanja izbrisov in morebitnih odškodnin bo odvisno tudi od novega guvernerja Banke Slovenije

Ljubljana - Čeprav je od razlastitve bančnih vlagateljev minilo že pet let, z zakonom, ki naj bi jim zagotovil pravno varstvo pa se zamuja že poldrugo leto, tega cilja v koalicijski pogodbi ni. Tudi zanimanje poslancev za to v zaslišanjih ministrskih kandidatov je bilo majhno, pospešek temu pa bi vendarle lahko dala izvolitev novega guvernerja Banke Slovenije.

Jeseni bo minilo dve leti, odkar je ustavno sodišče presodilo, da je bila razlastitev delničarjev bank in imetnikov podrejenih obveznic skladna z ustavo, da pa prizadeti vlagatelji niso imeli možnosti učinkovitega pravnega sredstva in dostopa do dokumentov, ki so bili podlaga za izbris. Zakonodajalcu je zato naložil, da v pol leta razlaščencem omogoči vložitev odškodninskih tožb na tem področju ter tudi dostop do cenitev in drugih dokumentov. A zakon, ki bi jim to omogočil, še vedno ni sprejet in tudi še ni jasno, kdaj bo.

Nova koalicija sprejetja zakona, ki bi omogočil začetek razpletanja za 960 milijonov evrov vrednih razlastitev bančnih vlagateljev (delničarji in obvezničarji), ni zapisala kot svojega ključnega cilja.

Kandidat za finančnega ministra Andrej Bertoncelj pa je na zaslišanju dejal, da se bodo potrudili, da zadeva čim prej zagleda luč sveta. A glede na to, da s predlogom zakona, ki ga je pripravila prejšnja vlada, niso bili zadovoljni ne poslanci ne razlaščenci, je mogoče pričakovati, da ga bo treba nekoliko spremeniti, kar zahteva čas, zato je vprašanje, ali bo sprejet še letos.

Kaj bo storil novi guverner?

Domnevno oškodovanim vlagateljem bi lahko pri tem pomagala tudi že izvedena zamenjava članov sveta Banke Slovenije, ki so sodelovali pri razlastitvah, in imenovanje novega guvernerja centralne banke po odhodu Boštjana Jazbeca. Nekateri kandidati so javno že izjavili, da nimajo zadržkov do revizije bančne sanacije. Vsi viceguvernerji, ki so bili vpleteni v sanacijo bank, niso dobili politične podpore za ponovno izvolitev, in pričakovati je, da bo tako tudi pri novem guvernerju.

Razlaščeni imetnik podrejenih obveznic Tadej Kotnik ni presenečen, da zakona o pravnem varstvu lastnikov kvalificiranih obveznosti bank ni med prioritetami bodoče vlade. Pravi, da gre večinoma za kontinuiteto članov prejšnjih vlad, zato jim ni v interesu, da bi se to vprašanje raziskalo in rešilo. Kotnik tako nima upanja, da bita zakon lahko dobili še letos. 

Mali delničarji za poravnavo

Bolj optimističen je predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) Rajko Stanković. Ta je sicer razočaran, da temu vprašanju bodoče vladajoče stranke niso namenile niti pasusa v koalicijski pogodbi, a upa, da se bo bodoča vlada lotila tega vprašanja. Pri tem računa na spremembe v vodstvu Banke Slovenije, saj tam, kot pravi, »ni več nikogar, ki bi to zaviral«. V Društvu MDS se sicer še vedno zavzemajo za rešitev s poravnavo, z izdajo državnih obveznic, kar so predlagali že pred volitvami in nameravajo to strankam poslati tudi po imenovanju vlade.

Kdo bo poleg države solastnik elektrodistribucije? Kitajci, Hrvati, Italijani ...?

Medij: Finance (Dogodki in ozadja)  Avtorji: Tanja Smrekar  Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 4. september 2018 Stran: 10

 

Alta bo v imenu manjšinskih lastnikov štirih elektrodistribucijskih podjetij - Elektro Ljubljana, Maribor, Celje in Gorenjska – že ta teden poslala potencialnim kupcem vabilo za nakup njihovih deležev (teaser). In koliko bo naprodaj? »Pričakujemo, da bomo prodali vsaj desetino vsakega podjetja,« pravijo predstavniki prodajalcev.

 

Spomnimo, država ima v elektrodistribuciji, ki sicer šteje za strateško panogo, po 80 odstotkov delnic. Pod 75-odstotni delež, sodeč po sedanji strategiji, ne bo šla.

 

Preostalo imajo zasebniki, med njimi so, kot je pred časom pisal Siol, tudi privatizacijski mogotec Igor Lah, Adriatic Slovenica (do pred kratkim v lasti KD Group, kupil jih je Generali), Triglav Skladi, Petrol, državna Kad in Modra zavarovalnica, DZS pod vodstvom Bojana Petana, posredno Borut Kuharič (nekdanji prvi človek ajdovske Vipe Holdinga), odvetnik Aleš Rojs in Igor Štemberger oziroma borzna hiša Ilirika... V zadnjem času so se, pišejo na Siolu, v lastništvu pojavili tudi za zdaj neznani vlagatelji, ki se skrivajo za fiduciarnimi računi.

 

Kdo so potencialni kupci?

 

Zadnja priložnost za prodajo delnic Certe Holdinga in Certe

Medij: Primorske novice  Avtorji: Saša Dragoš  Teme:  mali delničarji  Datum: Sobota, 1. september 2018 Stran: 3

Mirna skupščina Certe Holdinga potrdila, da delničarji čakajo samo še na naložbe Zadnja priložnost za prodajo delnic Certe Holdinga in Certe

Po dveh letih prvič mirna včerajšnja skupščina Certe Holdinga je prinesla hitro potrditev vseh sklepov. Postojnska jama, ki je doslej odkupila 78,71 odstotka delnic holdinga, je sočasno objavila prevzemno ponudbo za holding in Certo. To pomeni, da imajo preostali lastniki delnic obeh družb čas do 1. oktobra, da jih prodajo po dosedanji odkupni ceni.  

 

Cerkno, 01.09.2018

 

Skupščina Certe Holdinga se je včeraj zgodila na svoj običajni datum, v lastnem Hotelu, brez prisotnosti policistov, varnostnikov in novinarjev. Vse sklepe je potrdila hitro. Predsednik uprave Postojnske jame Marjan Batagelj, ki je s prevzemno namero v viharnem poldrugem letu odkupil veliko večino holdingovih delnic, je mirno skupščino pospremil z besedami: “To je velik uspeh!”

 

Delničarska vojna nepojasnjena...

 

Potem ko je na do malih delničarjev zgodovinsko agresivni skupščini Certe Holdinga leta 2016, in na lanskih domnevnih dveh skupščinah še potekala velika, lani s strani civilne pobude sicer zaigrana drama v prisotnosti policistov in najetih varuhov reda, je hotel včeraj med skupščino sameval. To je pokazalo, da so Cerkljani željni zgolj uresničitve razvojnih načrtov Postojnske jame in Marjana Batagelja. . Po več kot dveh letih ostaja nepojasnjeno, kdo je grdo zgodbo s ponudbo za odkup delnic Certe Holdinga za en evro junija leta 2016 začel in jo stopnjeval do napada na male delničarje na večkrat prelagani skupščini. Prav tako se še ne ve, kaj je vodilo Civilno pobudo za Cerkljansko najprej v suvereno obrambo delničarjev pred krajo, potem pa v brezglavi nakup delnic, obtoževanje njihovega kupca po 3,2 evra z jasno prevzemno namero in v zlagano lansko skupščino.

 

Vsem neznankam med dvema ognjema navkljub so mali delničarji prepričljivemu Batagelju in Postojnski jami prodali 78,71 odstotka delnic Certe Holdinga. ... pogled pa usmerjen naprej

 

Vprašanja in odgovori o obdavčitvi kapitala

Medij: Delo  Avtorji: Karel Lipnik, (N. G.), (B. K.) Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 31. avgust 2018 Stran: 3

 

Davki Z napovedanim ukrepom iz koalicijske pogodbe bi več plačevali vsi, ki bodo prejemali obresti in dividende

 

Ljubljana - Podjetnik Igor Akrapovič si je iz svoje družbe Akrapovič izplačal 32 milijonov evrov zadržanega bilančnega dobička zaradi »negotovosti glede prihodnje davčne obravnave rezultatov poslovanja družbe«. Namesto investiranju in zaposlovanju v Sloveniji bodo denar vlagali v »predvidljivejših poslovnih okoljih«. Koalicijska pogodba prihodnje vlade predvideva, da bodo osebne prihodke iz kapitala in rent vključili v osnovo za odmero dohodnine. Pojasnjujemo, kako bi vas ta ukrep prizadel.

 

Kaj so osebni prihodki iz kapitala in rent?

Za dohodek iz kapitala se štejejo prejete dividende, obresti ter dobički, ustvarjeni z odsvojitvijo vrednostnih papirjev in nepremičnin. V zakonu o dohodnini sta navedeni dve vrsti rent, in sicer pokojninske rente in vseživljenjske mesečne rente, ki jih posamezniki prejemajo po zakonu o žrtvah vojnega nasilja in zakonu o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991. Glede na odzive v javnosti lahko zgolj špekuliramo, da pod terminom rente, koalicijska pogodba predvideva dohodke od oddajanja premoženja v najem.

 

Kakšna so sedanja pravila?

Dohodki iz kapitala se ne prištevajo k osnovi za dohodnino. So pa obdavčeni. Dividende so obdavčene s 25-odstotno davčno stopnjo. Davek odvede že izplačevalec obresti oziroma borzno posredniška družba.

Dohodnina za obresti znaša 25 odstotkov, pri čemer pa nekatere vrste niso obdavčene, med njimi obresti za vloge na vpogled. Prav tako ni obdavčenih prvih tisoč evrov obresti na depozite pri bankah in hranilnicah v EU. Dobički, ustvarjeni z odsvojitvijo vrednostnih papirjev, so obdavčeni s 25-odstotno davčno stopnjo, če je od nakupa do prodaje minilo manj kot pet let. Po petih letih se davčna stopnja dohodnine zniža na 15 odstotkov, po desetih letih na deset odstotkov in po 15 letih na pet odstotkov. Dohodnine se ne plača od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi kapitala po dvajsetih letih imetništva. Obstaja sicer še veliko izjem.

Za ogled celotnega članka pritisni TUKAJ.

Koga bi ta ukrep prizadel?

Če se bo zakonodajalec zgledoval po preteklih izkušnjah, bo sprememba prizadela vse, ki bodo vrednostne papirje kupovali po spremembi zakonodaje. Poleg tega pa tudi vse, ki bodo prejemali obresti in dividende. Ker zakonodaja ne dovoljuje retroaktivnih posegov, bi ponovna vključitev dohodkov iz kapitala v osnovo za dohodnino lahko vključila le dohodke, ustvarjene po spremembi zakonodaje. Dohodki iz kapitala so nekoč sicer že bili vključeni v dohodnino. Vendar je takratna zakonodaja v obdavčitev vključila le dobičke, ustvarjene s prodajo vrednostih papirjev, ki so bili kupljeni po sprejetju zakonodaje.

 

Kaj ukrep pomeni za izračun dohodnine?

Močno se bo zapletlo tudi pobiranje davka od dividend. Stopnja dohodnine je zdaj pavšalna in ne upošteva stroškov, ki jih borznoposredniške družbe zaračunavajo za izplačilo. Če bo vlada dividende vključila v izračun dohodnine, bo morala vključiti tudi administrativ ne stroške, ki jih utrpijo zavezanci.

To pa izračun močno zaplete. Posredno bodo prizadeti vsi državljani. Ker bodo v izračun dohodnine spet vključeni vsi dohodki, bo verjetno moral vsak posameznik sam oddajati napoved za dohodnino.

 

Kaj bi to prineslo v državni proračun?

Dobiček ostaja nerazporejen

Medij: Gorenjski glas  Avtorji: Maja Bertoncelj  Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 28. avgust 2018 Stran: 7

Bilančni dobiček družbe Goričane za preteklo leto v višini nekaj več kot pet milijonov evrov ostaja nerazporejen. Nasprotni predlog, da bi njegov del šel za dividende, ni bil sprejet.

Goričane - Minulo sredo je potekala skupščina družbe Goričane, tovarne papirja Medvode, na kateri je bilo zastopanega 98,67 odstotka kapitala, sprejeti pa so bili vsi predlagani sklepi uprave.

Prisotni oziroma zastopani delničarji so se seznanili tudi z letnim poročilom družbe za leto 2017. Čisti poslovni izid družbe je konec leta 2017 znašal 2,947 mi' lijona evrov in je za skoraj sto odstotkov višji od čistega poslovnega izida konec leta 2016 (1,49 milijona evrov). Družba je lani ustvarila 67,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, njena sredstva so konec leta 2017 znašala 74,8 milijona evrov, knjigovodska vrednost delnice pa je zrasla na 59,50 evra. Bilančni dobiček za leto 2017 znaša 5.167.108 evrov.

Predlog uprave družbe je bil, da ta ostane nerazporejen, medtem ko se je nasprotni predlog malega delničarja Tomaža Hrovata glasil, da se bilančni dobiček nameni za dividende (v višini 948.662 evrov) in za prenos v naslednje leto (4.218.446 evrov). Predlagal je dividendo v višini 2,12 evra na delnico. »Družba že več let ne izplačuje dividend, zato kot delničar ocenjujem, da njen finančni položaj omogoča izplačilo dividende. Menim, da izplačilo dela dobička v ničemer ne bi ogrozilo poslovanja družbe,« je Hrovat obrazložil svoj nasprotni predlog, ki ga je podal v sodelovanju z Društvom Malih delničarjev Slovenije.

Enormno zanimanje za nakup Istrabenz Turizma: Bo Miodragu Kostiću po Kempinskem uspelo priti do še šestih hotelov?

Medij: Regional obala Avtor: Tomaž Primožič/FPA  Tema: mali delničarji, Datum: Čet, 23. avg. 2018 Objava: 10.59 Link do objave: TUKAJ

Za nakup Istrabenz turizma, ki ga prodaja močno zadolženi Istrabenz, naj bi izrazilo interes že 22 potencialnih prevzemnikov, poroča Dnevnik. V Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) naj bi prejeli med drugim ponudbo angleškega sklada, ki je zainteresiran za nakup več kot 90 odstotkov vseh Istrabenzovih terjatev.

DUTB sicer zahteva, da Istrabenz pridobi vsaj eno zavezujočo ponudbo za nakup Istrabenz turizma do konca oktobra. Ministru za gospodarstvo Zdravku Počivalšku kaže na še en mandat in pričakovati je, da bo prodaji družbe, ki ima na Obali v lasti šest hotelov, nasprotoval. Lani sprejeta strategija trajnostne rasti slovenskega turizma do leta 2021 določa, da se upravljanje državnih hotelov in družb koncentrira na Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki bo najprej oblikoval turistično divizijo, nato bo sledila postopna privatizacija, piše Dnevnik.

O konkretnih imenih interesentov se v javnosti ne govori. Neuradno naj bi šlo predvsem za finančne sklade, med njimi naj bi dva bila hrvaška. Finančni skladi sami ne upravljajo hotelov, ampak jih običajno prepustijo v upravljanje hotelskim verigam.

Neuradno naj bi bil med interesenti za nakup Istrabenz turizma tudi srbski poslovnež Miodrag Kostić, ki je pred leti že odkupil Istrabenz hoteli Portorož oziroma hotel Kempinski Palace. Kostić je želel odkupiti 40 odstotkov terjatev do Istrabenza, ki jih je prodajal Bank of America Merrill Lynch (Bamli). Bamli je terjatve dal na prodaj potem, ko je DUTB uspela delež terjatev do Istrabenza, ki jih ima v lasti, zvišati na več kot 50 odstotkov. DUTB je odkupila terjatve še od Bamlija in uspela njihovo lastništvo zvišati na več kot 90 odstotkov.

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.