Mediji o malih delničarjih

Bančni razlaščenci so na sodišču dosegli svojo prvo bitko - pogovor z Rajkom Stankovićem

Medij: Radio Slovenija 1, Program A1 Avtorji: Saša Dragoš Teme: mali delničarji Datum: Ponedeljek, 1. oktober 2018 Ura 16:21 Država: Slovenija Doseg: 125.000 Trajanje: 05:00

VODITELJ: Bančni razlaščenci so na sodišču dosegli svojo prvo bitko. Celjsko sodišče je namreč odločilo, da mora Abanka kupcema podrejenih obveznic vrniti vplačani znesek skupaj z obrestmi. O tem, kaj to pomeni za ostale razlaščence in kaj za sodno podlago za odškodninsko tožbo proti Banki Slovenije v pogovoru Urške Jereb s predsednikom Društva Malih delničarjev Slovenije Rajkom Stankovićem.

RAJKO STANKOVIĆ: Tako je celjsko sodišče prvo presekalo ta mrtvi tek, saj je do zdaj se čakalo, da bo Vlada Republike Slovenije predlagala in državni zbor sprejel ustrezni zakon skladno z odločbo ustavnega sodišča in da bo Banka Slovenije izročila dokumentacijo, ki je bila podlaga za izbris. Banka Slovenije se do zdaj večkrat bom rekel na nek način zavajala slovensko javnost, da teh dokumentov zaradi bančne tajnosti ne more izročiti in da je to del bom rekel tudi ECB-ja, kar pa ne drži, saj so ukrepi se izvedli, preden je bila Slovenija del enotnega bančnega sistema in upamo, da po bom rekel izboru novega guvernerja, ali bo to prvi ali drugi krog, to pač ne vemo, bodo končno izročili vso dokumentacijo, d a se lahko nedvoumno ugotovi, kaj je bilo prav in kaj ni bilo prav.

URŠKA JEREB: S tem dobivate tudi močnejše orožje v smislu pritiska na aktualno politiko. Kot ste že omenili, zakon v zvezi s tem že nekaj časa stoji, čeprav ga je vlada sprejela, potem je padel v državnem zboru navkljub zahtevam ustavnega sodišča, da se sprejme, skratka kakšne imate vzvode, da lahko pritisnete, v narekovajih seveda, na politiko v tem smislu?

RAJKO STANKOVIĆ: Glejte, Društvo MDS je že v soboto prek javne tv izjave pozvalo tako Vlado Republike Slovenije kot državni zbor kot Banko Slovenije, naj spoštujejo nemudoma odločbo ustavnega sodišča in vsak na svojem področju naredijo tisto, kar ustavno sodišče zahteva. Hkrati bo pa Društvo Malih delničarjev Slovenije ponovno obudilo svojo pobudo, ki je bila podana v začetku letošnjega leta, da se naredi poravnalna shema. Mi menimo, da bi lahko s poravnalno shemo, ki bi bila izvedena na način, da Republika Slovenija izda obveznice, ki se skotirajo na organiziranem trgu samo z enim disklejmerjem, da to nikoli več ne bodo predmet kakšne sanacije oziroma rezanj uspeli z nekim diskontom med različnim, med poučenimi in nepoučenimi vlagatelji to zadevo izvensodno zapreti in hkrati razbremeniti sodišča dolgotrajnih sodnih postopkov, saj moramo vedeti, da od bančnega izbrisa tako delnic kot obveznic že poteka peto leto.

Bančna razlaščenca na sodišču dobila prvo bitko za podrejene obveznice

Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji, Obvezničarji, Izbris delnic in obveznic Datum: Sobota, 29. september 2018

Abanka mora kupcema podrejenih obveznic vrniti vplačani znesek, je sklenilo sodišče, a sodba še ni pravnomočna. 

Ljubljana – Medtem ko razlaščeni vlagatelji bank čakajo na sodno podlago za odškodninsko tožbo proti Banki Slovenije, je celjsko okrožno sodišče odločilo, da mora Abanka razlaščenima kupcema podrejenih obveznic Banke Celje vrniti vplačani znesek skupaj z obrestmi. Sodba še ni pravnomočna.

Razlaščena vlagatelja, ki sta kot fizični osebi leta 2007 kupila za več sto tisoč evrov podrejenih obveznic Banke Celje (BCE10), sta lansko pomlad vložila tožbo proti Abanki kot pravni naslednici Banke Celje. V njej sta od banke terjala povrnitev naložbe, ki jima je bila leta 2014 na podlagi odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih v Banki Celje leta 2014 izbrisana. Banki sta očitala, da ju ni poučila o vseh lastnostih posla in tveganjih, povezanih s podrejenimi obveznicami.

Na celjskem sodišču so nam potrdili, da so junija letos tožbenemu zahtevku ugodili. Po naših neuradnih informacijah je nakupno pogodbo razglasilo za nično. Abanka bi tako morala oškodovanima vlagateljema vrniti vplačano glavnico, vključno z zapadlimi pogodbenimi obrestmi in zamudnimi obrestmi. A sodba še ni pravnomočna, saj se je Abanka nanjo pritožila. V Abanki, ki se je združila z Banko Celje, zadeve ne komentirajo, prav tako ne tožnika.

 

Prva taka sodba

Gre za prvo tako sodbo, odkar je bilo v letih 2013 in 2014 z izrednimi ukrepi izbrisanih za okoli 600 milijonov evrov podrejenih finančnih instrumentov saniranih bank. Razlaščena imetnika podrejenih obveznic Banke Celje sta se v tožbi sklicevala na primer sanacije nizozemske banke SNS Reaal, kjer so bili lastniki podrejenih obveznic prav tako razlaščeni, a je banka nato priznala napako in nepoučene vlagatelje poplačala.

Spomnimo, da je to na začetku lanskega leta podprl celo zagovornik evropskih pravil o reševanju bank, ki so bile podlaga za izbris, in nekdanji vodja evrske skupine Jeroen Dijsselbloem, ki je dejal, da tako v primeru italijanske Monte dei Paschi kot nizozemske banke nima zadržkov do nadomestil za male vlagatelje. Po njegovih besedah je šlo v tem primeru za zavajanja, saj so malim vlagateljem ponujali tvegane obveznice, ki so bile del bail-ina, zato morajo banke pokriti izgube, ki so jih povzročile malim vlagateljem.

 

Tožbe so večinoma zamrznjene

A omenjeni primer iz celjskega sodišča ni edina tožba proti banki izdajateljici, ki so bile sanirane z državnim denarjem. Banke zaradi izbrisa toži večina razlaščenih vlagateljev, ki se je odločila za iskanje pravice po sodni poti. Teh primerov je več kot 500, a kot kaže, večina teh sodnih postopkov zdaj stoji, tudi Odvetnik Miha Kunič pravi, da s konkretno sodno odločitvijo celjskega okrožnega sodišča ni natančno seznanjen, sta mu pa pravna podlaga in primer znana. »Moje tožbe so sestavljene tudi na tej pravni podlagi. Za večino mojih strank bom sodišču predlagal nadaljevanje prekinjenih postopkov proti banki izdajateljici in Banki Slovenije,« pojasnjuje in dodaja, da so sodišča postopke na njegov predlog prekinila, ker so čakali na zakon o sodnem varstvu razlaščenih bančnih vlagateljev: »Vendar ker zakona ni in ga v doglednem času tudi ni mogoče pričakovati, je čas, da se sodni postopki nadaljujejo.«

 

Številni očitki

Tožbe proti bankam so za svoje stranke vlagali tudi v Odvetniški pisarni Šelih in partnerji. Odvetnica Helena Butolen pojasnjuje, da so postopki tožb zoper banke na prvi stopnji prekinjeni. »Sodišča o tožbah namreč ne morejo odločati, dokler ne bo sprejet nov zakon, ki bo razlaščenim imetnikom omogočil učinkovito sodno varstvo. Povedano drugače: če bi sodišča v teh postopkih odločala že zdaj, bi s tem tudi sama kršila pravico razlaščenih imetnikov do učinkovitega sodnega varstva, zato tudi v teh postopkih sodišča čakajo na zakon, ki bo ugotovljeno ustavno neskladnost odpravil,« pojasnjuje.

Dodaja, da so očitki bankam številni in se nanašajo tako na njihovo neskrbno ravnanje pri tem, da so bile odločbe sploh izdane, kot tudi na njihovo ravnanje po izrečenih izrednih ukrepih: »Zahtevamo pa povračilo celotne škode, ki nam je nastala zaradi odvzema premoženja, skupaj z zamudnimi obrestmi.«

Odvetnica Tamara Kek pojasnjuje, da so tudi njene stranke vložile tožbe zoper banke, vendar podredno, saj primarno odškodninsko tožijo Banko Slovenije. Tudi ti postopki so zaradi čakanja na zakon, ki bo skladno z odločitvijo ustavnega sodišča omogočil vložitev odškodninskih tožb proti Banki Slovenije, ustavljeni.

 

Tožijo lahko tudi nekdanji šefi

 

Po veljavni ureditvi so same odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih lahko izpodbijale le banke, a tega niso storile. Izjema je Factor banka, ki je šla v nadzorovano likvidacijo, pri kateri pa je sodišče najprej menilo, da nekdanji člani uprave ne morejo vložiti tožbe. A vrhovno sodišče je poleti sklenilo, da imajo osebe, ki so jim zaradi odločbe o prenehanju banke ali izrednem ukrepu prenehale funkcije članov uprave banke, še vedno pravico vložiti tožbo in banko zastopati v sodnem postopku glede presoje (ne)zakonitosti izrednih ukrepov. Vrhovno sodišče je sklep prvostopenjskega upravnega sodišča v tem delu tako razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču v nov postopek.

 

ABC bančnega »izbrisa«

Kdo so razlaščeni bančni vlagatelji?

Ob sanaciji šestih bank v letih 2013 in 2014, v katere je država vložila pet milijard evrov, je bilo razlaščenih tudi okoli 100.000 delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic bank. To se je zgodilo v NLB, Novi KBM, Abanki, Banki Celje, Factor banki in Probanki. Lastniki podrejenih obveznic so z izbrisom izgubili okoli 600 milijonov evrov, delničarji pa okoli 360 milijonov. Med razlaščenci so bile tako velike finančne institucije kot mali vlagatelji in fizične osebe.

 

Zakaj so bile izbrisane podrejene obveznice in delnice bank?

Evropska pravila so zahtevala, da pri sanaciji bank z državnim denarjem svoj davek plačajo tudi lastniki podrejenih obveznic in delničarji bank. Banka Slovenije je na podlagi stresnih testov in pregledov v aktive bank ugotovila tolikšen kapitalski primanjkljaj, da je z odločbami o izrednih ukrepih v teh bankah odredila tudi izbris vseh podrejenih finančnih instrumentov in delnic bank. Mnenja o nujnosti izbrisa so različna, zato so bili že sproženi številni sodni spori.

 

Zakaj vlagatelji menijo, da so bili izbrisi neupravičeni?

Ukrajinci kupili Perutnino Ptuj

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič, Nejc Gole Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 26. september 2018 Stran: 11

Ukrajinci kupili Perutnino Ptuj Prevzem Regijsko pomembno perutninsko podjetje dobilo nove lastnike Prej morajo soglasje podati še regulatorji

Ljubljana - Ukrajinska skupina MHP je od Slovenske industrije jekla (Sij) kupila Perutnino Ptuj (PP). Ta bo dobila dolgoročnega strateškega partnerja, MHP pa jo namerava podpirati z naložbami in nadaljnjim razvojem, so sporočili iz skupine MHP. Agrarni ekonomist Aleš Kuhar meni, da ima PP velik potencial.  

Skupina MHP, ena izmed vodilnih v mednarodni kmetijski in živilskopredelovalni industriji, je na agencijo za varstvo konkurence vložila priglasitev koncentracije za nakup deleža Perutnine Ptuj, je sporočil kupec. Sij je po naših neuradnih informacijah sprožil mednarodni postopek prodaje svojega 91-odstotnega deleža Perutnine Ptuj, v katerem je skupina MHP ponudila daleč najvišjo ceno. Kupnina ni znana, bo pa Sij s prodajo ustvaril dobiček. Spomnimo, Sij je Perutnino Ptuj kupil za dobrih 70 milijonov evrov. Konec preteklega leta je Sij naložbo v Perutnino ovrednotil na 82 milijonov evrov. Prodaja ptujske družbe je posledica zahteve upnikov Sija, da se ta bodisi izloči iz lastništva Sija bodisi proda. Skupina Sij je sicer stabilizirala poslovanje Perutnine. Ker so Ukrajinci pridobili več kot 90-odstotni delež, bodo lahko iztisnili male delničarje. Prej morajo sicer pridobiti še vsa soglasja regulatorjev.

Od žita do piščanca 

MHP je vodilni rejec perutnine v Ukrajini. Imajo tudi obrate na Nizozemskem in Slovaškem ter prodajno in distribucijsko poslovalnico na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki. V Ukrajini prodajo kakih 60 odstotkov perutninskih izdelkov, ostalih 40 odstotkov pa v več kot 60 državah po svetu. Izpostavljajo investiranje v osnovna sredstva; v zadnjih desetih letih so v nove investicije vložili okoli 1750 milijard ameriških dolarjev. Ukrajinska skupina ima v lasti tudi vodilno podjetje za pridelavo žit, s katerimi hranijo svojo perutnino.

Perutnina Ptuj potrebuje razvojno inspiracijo in stabilno lastništvo zmernega lastnika, ki razume agroživilski posel, ter nove ideje, znanje in investicijski zagon, je komentiral agrarni ekonomist Aleš Kuhar: »Perutnina Ptuj ima velik razvojni potencial, ki ga bo dober lastnik znal dobro razviti, je integrirana na številnih trgih, ji je pa sapa zastala že, preden jo je prevzel Sij.« Skupina MHP obljublja izboljšanje kakovosti proizvodne osnove Perutnine Ptuj in doseganje najvišjih predpisanih standardov EU: »Sodelovanje bo prineslo neposredne koristi lokalnim pridelovalcem in zaposlenim ter pozitiven vpliv na perutninsko industrijo v balkanski regiji nasploh.«

Velikan z vzhoda 

Alte ni več - še skladi prodani Triglavu

Medij: Finance Live Avtorji: Petra Sovdat  Teme:  mali delničarji, Triglav Datum: Petek, 21. september 2018 Ura: 11:42 Vir: TUKAJ

Družba Alta Skladi bo danes uradno prodana Triglav Skladom - prodaja bo sicer uradna po tem, ko novi lastnik pridobi ustrezna dovoljenja regulatorjev, to pa zna trajati nekaj mesecev.

Spomnimo, da je v začetku tedna borznoposredniški del doslej največje borzno-finančne skupine pri nas. Alto Invest, kupila BKS banka, ki mora tudi še počakati na dovoljenja. BKS še čaka tudi na dovoljenja za nakup Gorenjske borznoposredniške družbe (GBD). S tem bo nastala nova največja BPH pri nas.

Skupna vrednost transakcije po naših neuradnih informacijah znaša okoli 30 milijonov evrov, to si bodo razdelili štirje lastniki skupine. V tej ima 54,12-odstotni delež družba Publikum Holding, katere lastnika sta Zvone Taljatin Dean Čendak, 30,4-odstotni delež ima družba Glen, v kateri je največji, četrtinski družbenik Bojan Papič (družbe se verjetno spomnite kot nekdanje menedžerske lastniške družbe pohištvenega trgovca Lesnina), 15,48-odstotni delež pa ima Gaznafta Investments, ki je v lasti Iva Pušnika.

Luka Koper: nezakonite prakse v novi, legalni preobleki

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Anja Hreščak, Klemen Košak Teme:  mali delničarji, Luka Koper Datum: Sreda, 19. september 2018 Stran: 10 Vir: TUKAJ

Nezakonitemu modelu IPS se obeta konec v prvem četrtletju naslednjega leta oziroma slabo leto in nekaj mesecev za tem, ko je bila prav zaradi tega krivdno razrešena nekdanja uprava Luke Koper pod vodstvom Dragomirja Matića. Jutri bo Luka Koper storila prvi korak in objavila razpis za zaposlitev 307 oseb. Na spremembo sistema se pripravljajo tudi IPS.

Jutri bo Luka Koper na Zavodu za zaposlovanje objavila razpis za zaposlitev 307 oseb, za 12 različnih delovnih mest. To je prvi korak reševanja nezakonitega modela najemanja delavcev po tako imenovanih izvajalcih pristaniških storitev (IPS). Čez slab mesec je pričakovati še objavo javnega natečaja, s katerim bo Luka Koper iskala agencije za posredovanje delavne sile in hkrati tudi objavo natečaja, s katerim bo družba iskala zunanja pogodbena podjetja, ki bodo za družbo opravljala celovite storitve.

Razpis, ki bo objavljen jutri, bo določal le osemdnevni rok za prijavo, a kljub temu v družbi pričakujejo, da jih bodo prijave delavcev zasule. Danes namreč v pristanišču po IPS dnevno dela povprečno 650 oseb, skupno pa približno 1400, in prav tem je v prvi vrsti razpis namenjen. Ni pa gotovo, da se bodo nanj prijavili zgolj ti. Da bi vendarle imeli tisti, ki že desetletje ali celo dve delajo v Luki Koper po IPS, prednost, bo predvidoma Luka Koper v razpisnih pogojih dala poudarek izkušnjam pri delu v pristanišču. Vseh 307 izbranih bo delo v Luki Koper nastopilo od januarja do konca februarja naslednje leto, delo bo za nedoločen čas s preizkusno dobo od treh do šestih mesecev.

Ni čas za trkanje po prsih

Pahor za guvernerja Banke Slovenije predlaga Primoža Dolenca

Medij: STA  Avtorji: bdo/bg/bg Teme:  Banka Slovenije Datum: Sreda, 19. september 2018 Ura: 12.56

Ljubljana, 19. septembra (STA) - Predsednik republike Borut Pahor je danes predsedniku DZ Dejanu Židanu posredoval pismo, v katerem za mesto guvernerja Banke Slovenije predlaga sedanjega viceguvernerja Primoža Dolenca. Pahor ocenjuje, da Dolenc izpolnjuje visoke strokovne kriterije in ima potrebne izkušnje za opravljanje te funkcije.

Kot so sporočili iz urada predsednika republike, je Pahor po številnih uradnih in neuradnih pogovorih z vodji poslanskih skupin v DZ ugotovil, da v tem trenutku nihče od kandidatov nima zagotovljene večine glasov poslank in poslancev. A je ocenil, da bo Dolenc "po prepričljivi javni predstavitvi utegnil dobiti potrebno podporo v DZ". Ta bo predvidoma v ponedeljek.

Na Pahorjev poziv, ki ga je objavil konec aprila, so se prijavili sedanja viceguvernerja Banke Slovenije Marko Bošnjak in Dolenc, ki začasno vodi svet Banke Slovenije, predsednik uprave Triglav Skladov Benjamin Jošar, nekdanja viceguvernerka Mejra Festić in nekdanji član Evropskega računskega sodišča Milan Martin Cvikl.

Sredi minulega tedna so vodje poslanskih skupin koalicije sporočili, da noben kandidat (še) nima zadostne podpore v DZ oz. zagotovljenih 46 glasov poslancev. Premier Marjan Šarec je nato v petek napovedal, da bodo v LMŠ predlagali ponovitev razpisa. Za to so se zavzemali tudi v Levici, podobno so po opravljenih posvetovanjih glede petih prijavljenih kandidatov pri Pahorju namignili v NSi.

Z bančnimi razlaščenci bi se lahko poravnala Banka Slovenije

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič   Teme:  mali delničarji, obvezničarji, izbris delnic in obveznic Datum: Torek, 18. september 2018 Stran: 3

Bančni izbrisi Večina strank za rešitev po sodni poti. Finančno ministrstvo podpira zunajsodne rešitve

Iskanje novega gu­vernerja v ospredje spet posta­vlja tudi vprašanje bančnih razlastitev.  

Neuradno je mogoče slišati, da nova koalicija podpira poravnavo z vlagatelji, a odgo­vori strank kažejo, da so te še ve­dno za rešitev po sodni poti. Se pa reševanje tega vprašanja lah­ko spremeni z novim guverner­jem, saj ima Banka Slovenija že zdaj odprto pot za poravnavo.

Zakon, ki bi razlaščenim delni­čarjem in lastnikom podrejenih obveznic bank zagotovil sodno varstvo in jim omogočil dostop do dokumentov in podatkov, ki so bili podlaga za izbris, pet let po izbrisu še vedno ni sprejet. Tako mali kot veliki vlagatelji se zato zavzemajo za rešitev s poravnavo, saj je že zdaj jasno, da bodo ti sodni postopki dolgotrajni in dragi. Koalicijske stranke se še vedno zavzemajo za sodno rešitev in sprejetje zakona, ki bi razlaščencem omogočil od­škodninsko tožbo proti Banki Slo­venije. In mogoče je, da bi ta pod novim vodstvom presekala gordij­ski vozel, saj ji zakonodaja že omo­goča poravnavo.

»Zakon omogoča sodno varstvo, zato v bližnji prihodnosti pričaku­jemo obravnavo takega zakona, s katerim bo razlaščencem omogo­čeno sodno varstvo. Pri tem meni­mo, da mora zakon slediti odločbi ustavnega sodišča,» na vprašanje, ali so naklonjeni poravnavi z razla­ščenci, skopo odgovarjajo v stranki LMŠ, v kateri dodajajo, da so o tem pripravljeni začeti strokovno raz­pravo.

  • Skupna vrednost iz­brisov se ocenjuje na 960 milijonov evrov.
  • Koalicijske stranke so za rešitev po sodni poti.
  • Mali in veliki vlagatelji se zavzemajo za rešitev s poravnavo.
  • Minister Bertoncelj je na­povedal sprejetje zakona o sodnem varstvu.

Različna obravnava vlagateljev

V stranki SMC niso naklonjeni ideji o zakonsko predpisani porav­navi. »Menimo, da bi le-ta lahko pomenila poseg v ustavno varovano pravico do sodnega varstva in bi bila tako v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča iz jeseni 2016,« pravijo. če bi se o poravnavi ven­darle pogovarjali, bi po njihovem mnenju morali različno obravna­vati poučene od nepoučenih vla­gateljev. V SMC se zavzemajo za čimprejšnje sprejetje zakona, ki bo sledil odločbi ustavnega sodi­šča in bo razlaščencem zagotovil učinkovito sodno varstvo: »Zavze­mamo se za to, da zakon predpiše hiter in ekonomičen postopek, kot to opredeljuje že sama odloč­ba ustavnega sodišča. Prav tako je za nas bistveno, da se nekdanjim imetnikom kvalificiranih obve­znosti z zakonom omogoči popoln vpogled v celotno dokumentacijo, ki jo je Banka Slovenije upoštevala ob izdaji odločbe o izrednih ukre­pih, že pred vložitvijo tožbe,« so dodali.

Dostop do dokumentov

Tudi v SD menijo, da je treba predvsem čim prej zagotoviti mo­žnost sodnega varstva prizadetim. Opozarjajo, da je prizadetim treba zagotoviti dostop do podatkov in metodologije, na podlagi katerih so bile sprejete odločitve za izbris. »Poravnava kot zunajsodna mo­žnost za razrešitev spora je formal­no mogoča, a je prav tako odvisna od dostopa do prej omenjenih po­datkov,« pravijo.

Alta Invest prodana BKS, Alta Skladi do konca tedna Triglavu

Medij: Finance Avtorji: Petra Sovdat Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 19. september 2018 Stran: 6 Povezava do članka: TUKAJ

Borzno-finančna skupina Alta je končno prodana, smo izvedeli neuradno. Pogodbo o prodaji Alte Invest, to je borznoposredniški del skupine, je kupila avstrijska BKS banka, Alta Sklade pa bo, predvidoma do konca tedna, kupila hčerinska družba Zavarovalnice Triglav – Triglav Skladi.

Skupna vrednost transakcije po naših neuradnih informacijah znaša okoli 30 milijonov evrov, to si bodo razdelili štirje lastniki skupine. V tej ima 54,12-odstotni delež družba Publikum Holding, katere lastnika sta Zvone Taljat in Dean Čendak, 30,4-odstotni delež ima družba Glen, v kateri je največji, četrtinski družbenik Bojan Papič (družbe se verjetno spomnite kot nekdanje menedžerske lastniške družbe pohištvenega trgovca Lesnina), 15,48-odstotni delež pa ima Gaznafta Investments, ki je v lasti Iva Pušnika.

Alta je sicer največja borzno-finančna skupina na slovenskem kapitalskem trgu. Spomnimo, banka BKS se je pred nedavnim po naših neuradnih informacijah – postopek je še v teku – dogovorila za nakup strank borznega posredovanja Gorenjske borznoposredniške družbe (GBD). S tem bo nastala druga največja BPH pri nas.


Združenje članov DZU ima tako trenutno le še šest članic, Alta Sklade, KBM Infond, KD Sklade, NLB Sklade, Primorske sklade in Triglav Sklade. 


Za ogled celotnega članka pritisni TUKAJ.

Gorenje načrtuje vstop na kitajski trg

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 18. september 2018 Stran: 10

Gorenje načrtuje vstop na kitajski trg Po skupščini Hisense prevzema upravljavske vajeti

V Velenju naj bi izdelovali televizorje Ljubljana - Gorenje postaja vse bolj kitajsko. Z včerajšnjo skupščino Hisense prevzema vse upravljavske vajeti v velenjski družbi, poslovanje obeh družb pa se vse bolj prepleta. Hisense naj bi v Velenju gradil tovarno televizorjev,

Gorenje pa naj bi načrtovalo vstop na kitajski trg.

Hisense je že več kot 95-odstotni lastnik Gorenja. Skupščina družbe je tako včeraj pričakovano potrdila iztisnitev malih delničarjev, ki bodo za delnico dobili 12 evrov, kolikor je znašala tudi prevzemna ponudba. Delničarji so izglasovali tudi umik Gorenjevih delnic z Ljubljanske in Varšavske borze in v nadzorni svet imenovali predstavnike iz skupine Hisense: Yeguo Tang, Shaoqian Jia, Huizhong Dai, Caixia Chen, Yuling Gao, Xin Liu in Wenzhong Liu.

 

Triglav od NLB kupil še preostalih 28 odstotkov Skupne pokojninske družbe

Medij: Finance Live Avtorji: uredništvo Teme:  mali delničarji Datum: Petek, 14. september 2018 Ura: 15.11

Zavarovalnica Triglav z Novo Ljubljansko banko danes podpisala pogodbo o nakupu preostalega, 28,13-odstotnega lastniškega deleža družbe Skupna pokojninska družba, s čimer bo postala njena stoodstotna lastnica, so sporočili iz Triglava.

"Z nakupom Triglav nadaljuje z izvajanjem strateških usmeritev krepitve prisotnosti na segmentu pokojninskih zavarovanj ter postopki konsolidiranja in celovitega upravljanja tega segmenta znotraj skupine. Na slovenskem trgu prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj je konec leta 2017 delovalo devet ponudnikov, med njimi je imela Zavarovalnica Triglav, matična družba Skupine Triglav, 14-odstotni tržni delež glede na zbrana sredstva, Skupna pokojninska družba pa 20-odstotnega," so zapisali.

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.