Mediji o malih delničarjih

Družba Ljubljanica objavila prevzemno namero za Namo

Medij: Dnevnik  Avtorji: Živa Rokavec, STA Doseg: 253.706 Tema:  Nama, Zavarovalnica Triglav, Kompas shop  Datum: Petek, 04. januar 2019  Ura spletne objave: 18.28 Vir spletne objave: TUKAJ  

Družba Ljubljanica je danes objavila prevzemno namero za odkup delnic trgovskega podjetja Nama. Koliko bodo ponudili za odkup delnic, bo družba objavila v najmanj desetih oziroma največ tridesetih dneh po objavi namere.

Trgovsko podjetje Nama, ki je najbolj prepoznavno po svoji ljubljanski veleblagovnici med Tomšičevo, Cankarjevo in Slovensko cesto, želi prevzeti družba Ljubljanica. Družba je namreč danes objavila prevzemno namero za odkup vseh delnic Name, o nameri pa so že obvestili tudi republiški agenciji za trg vrednostnih papirjev in za varstvo konkurence ter upravo in predstavnike delavcev Name. Zapisali so, da bodo prevzemno ponudbo objavili v desetih do tridesetih dneh.

Neuspešni poskusi prodaje

Družba Ljubljanica, ki ima sedež na Dunajski cesti, je v 100-odstotni lasti Trigala, ki je skupno podjetje Zavarovalnice Triglav in nemške družbe KGAL za upravljanje naložb. Zavarovalnica Triglav je hkrati tudi eden od lastnikov Name.

Največji lastniki – poleg omenjene zavarovalnice so to še Adriatic Slovenica in Triglav skladi – so Namo v letih 2016 in 2017 že poskušali prodati, a bili pri tem neuspešni, saj niso prejeli nobene zavezujoče ponudbe za nakup. Trgovska družba Kompas Shop je sicer spomladi 2017 objavila prevzemno ponudbo. Za delnico je Kompas Shop takrat ponudil 20 evrov v denarju, a je ponudbo sprejel manj kot odstotek delničarjev ljubljanske veleblagovnice. Ti so bili skupaj imetniki 8576 delnic Name, kar je bilo zgolj 0,899 odstotka vseh delnic trgovskega podjetja.

Lastniška premetavanja v TKI

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Sebastjan Morozov Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 03. januar 2019  Splet: 09.29 Vir: TUKAJ

Čeprav je po spodleteli dokapitalizaciji menedžment Tovarne kemičnih izdelkov (TKI) prek povezanih oseb objavil prevzemno ponudbo za nakup vseh delnic hrastniške družbe, predsednik upravnega odbora Marjan Dovč pravi, da načrtov o pridobivanju svežega kapitala niso opustili.

Nekaj lastnikov Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik (TKI) ima očitno močno željo konslidirati lastništvo ene uspešnejših zasavskih družb. Najprej so pripravili teren za dokapitalizacijo, jo na avgustovski skupščini potrdili, a se je nato zapletlo.

Za Kapitalsko družbo (Kad) in državno družbo DSU, ki imata v lasti okoli 12 odstotkov delnic TKI, so bili načrti o znižanju, nato po povečanju osnovnega kapitala nesprejemljivi. Državna lastnika sta dokapitalizaciji nasprotovala, vendar bi v njej, da bi se izognila slabšim scenarijem, verjetno sodelovala, saj bi se v nasprotnem primeru njun lastniški delež v TKI znižal.

Napovedi, da bodo na sprejete skupščinske sklepe vložili izpodbojno tožbo, so v Kadu uresničili: »Ker menimo, da so sprejeti sklepi skupščine o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala in o povečanju osnovnega kapitala nezakoniti, smo pri okrožnem sodišču v Ljubljani vložili izpodbojno tožbo, o kateri sodišče še ni sprejelo odločitve.« Na Kadu so se pritožili tudi zoper sklep sodišča o vpisu spremembe osnovnega kapitala in sprememb statuta.

Načrtovana dokapitalizacija je sicer predvidevala tri kroge. V prvem so lahko sodelovali vsi obstoječi delničarji v sorazmernem lastniškem deležu. To pomeni, da bi številni delničarji lahko vplačali 30 odstotkov novoizdanih delnic, medtem ko jih približno 70 odstotkov obvladuje menedžment družbe. V drugem in tretjem krogu pa bi pri dokapitalizaciji lahko sodelovali le vnaprej izbrani družbi AGM Nemec in Nanotehna plus. Slednja je imela pred odločanjem o dokapitalizaciji kot druga največja delničarka v lasti slabo tretjino delnic TKI, v zadnjem času pa je lastništvo zvišala na več kot polovico. Največja lastnika Nanotehne sta sicer predsednik upravnega odbora TKI Marjan Dovč in glavni izvršni direktor Branko Majes. Druga izbrana družba AGM Nemec pa je gradbeno podjetje, ki po pojasnilih Dovča s TKI Hrastnik sodeluje že vrsto let. Izbiro je Dovč utemeljil s tem, da sta bili pri dokapitalizaciji pripravljeni sodelovati le ti dve družbi.

Uspešen zaključek dokapitalizacije bi ne nazadnje pomenil, da bi Nanotehna Plus in AGM Nemec novoizdane delnice pridobila razmeroma ugodno. V prvem koraku bi se kapital TKI znižal s 4,55 na 2,18 milijona evrov, vrednost kosovnih delnic pa s 4,17 na dva evra. V drugem koraku je bila predvidena dokapitalizacija po dva evra za novoizdano delnico v skupni višini 817.000 evrov, s čimer bi se osnovni kapital zvišal na tri milijone evrov. Na skupščini je pooblaščenec DSU opozoril, da je emisijska vrednost ene delnice v višini dveh evrov bistveno prenizka. Knjigovodska vrednost delnice trenutno znaša 9,62 evra.

Delničarji želeli izstopiti iz lastništva

Dobiček za zmanjševanje zadolženosti - Unior Zreče

Medij: Novi tednik Celje Tema: ZGD-1, mali delničarji Doseg: 146.000 Datum: sobota 29. december 2018 Stran : 5

V Uniorju za prihodnje leto načrtujejo 8,1 milijona evrov dobička

Zreški Unior je do konca novembra ustvaril malo manj kot 160 milijonov evrov istih prihodkov od prodaje, kar je 3,7 odstotka ve od nartov in tri odstotke več kot v lanskih prvih enajstih mesecih. Z rezultati poslovanja se je te dni seznanil nadzorni svet družbe, ki je na seji potrdil poslovni nart za naslednje leto. V Uniorju so tudi že sprejeli srednjeročni poslovni nart do leta 2022.

Skupina Unior, ki jo poleg matične družbe v Zrečah sestavlja 16 odvisnih podjetij doma in v tujini, za leto 2019 glede na prve ocene letošnje prodaje načrtuje 7-odstotno povečanje istih prihodkov od prodaje. To pomeni, da za prihodnje leto pričakuje malo manj kot 260 milijonov evrov prihodkov. Dobiček iz poslovanja naj bi se glede na ocene poslovanja za leto 2018 prihodnje leto povečal za 13 odstotkov, na 18 milijonov evrov. Isti dobiček skupine naj bi na koncu leta 2019 znašal 14,6 milijona evrov. To jim bo omogočilo nadaljnje zniževanje zadolženosti skupine, so sporočili iz Zreč. Samo letos v prvih devetih mesecih je po zadnjih javno objavljenih podatkih Unior zadolženost pri bankah znižal za 8,2 milijona evrov.

V matični družbi za prihodnje leto Načrtujejo 6,5-odstotno rast istih prihodkov od prodaje, ki naj bi tako znašali 184,3 milijona evrov. isti dobiček naj bi ob koncu leta 2019 znašal 8,1 milijona evrov. V Uniorju torej tudi za prihodnje leto načrtujejo, da bodo približno dve tretjini prihodkov skupine in malo manj kot dve tretjini istega dobička ustvarili v Zrečah, kjer je trenutno zaposlenih malo ve kot 1.800 ljudi. Lahko bi jih bilo še ve, pravijo v podjetju, vendar imajo na trgu težave pri iskanju usposobljenih kadrov.

Do leta 2020 za petino več

Jamnik: koncentracija v turizmu je vedno slaba

Medij: Primorske novice  Avtorji: Sonja Ribolica  Teme:  mali delničarji  Datum: Četrtek, 20. december  2018 Stran: 3

“Celo ulico hotelov prodati enemu hotelirju - to gotovo ni pametno. Prava rešitev je razpršeno lastništvo, saj vnaša zdravo konkurenco. To velja tudi za Portorož,” meni Gregor Jamnik, predsednik Združenja hotelirjev Slovenije. Zavzema se za preudarno odločanje o tem, komu prodati hotele, saj to v veliki meri kroji razvoj turističnega kraja. •

Sonja Ribolica Šest portoroških hotelov Lifeclass oziroma družba Istrabenz Turizem bo verjetno sredi prihodnjega leta dobilo novega lastnika. Nezavezujoče ponudbe so poslali podjetje srbskega poslovneža Miodraga Kostica, ameriški sklad Bain Capital, z državne strani pa kar trije interesenti: Sava, Slovenski državni holding (SDH) in Kapitalska družba z Modro zavarovalnico. Zainteresirani vlagatelji naj bi skrbni pregled opravili januarja, sledili bi oddaja zavezujočih ponudb in morebitna prodaja.

Kostič pričakuje transparentno prodajo Istrabenzovih hotelov

Iz Kostičevega podjetja MK Group so zatrdili, da so fokusirani na Istrabenzove hotele. “Zainteresirani smo za nakup teh hotelov. Pričakujemo, da bo postopek prodaje transparentno zaključen.” Kostič ima že nekaj premoženja v Portorožu: je lastnik hotela Kempinski Palače, v lasti ima tudi tretjino portoroškega letališča. A načrti, da bi kupil tudi niz Istrabenzovih hotelov v bližini hotela, ki je že v njegovi lasti, se mu morda ne bodo izšli. Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek se zavzema za to, da bi turistična podjetja v državni lasti upravljali z enega mesta, pod taktirko SDH, kot narekuje nova turistična strategija. Ta nato v nadaljevanju predvideva prestrukturiranje in izboljšanje poslovanja teh podjetij, nato pa njihovo privatizacijo. A pri prodaji moramo biti premišljeni, opozarja minister. Pred časom je poudaril, da bi bilo za portoroški turizem škodljivo, če bi nekdo, ki že ima v lasti pomemben delež obalnega turizma, prevzel še ostala akterja na tem območju in tako obvladoval celotno slovensko obalo.

Z dežja pod kap?

Gregor Jamnik, predsednik Združenja hotelirjev Slovenije, razmišlja podobno; koncentracija v turizmu nikoli ni dobra, naklonjen je razpršenemu lastništvu. “Če bi dopustili, da bi nekdo obvladoval še večji del portoroškega turizma, bi prišli z dežja pod kap, eno koncentracijo bi zamenjali za drugo. Razpršeno lastništvo vnaša zdravo konkurenco in razvoj, v nasprotnem primeru pa je vse bolj anemično.” Dokaz za to vidi v razpršenem lastništvu ljubljanskih hotelov, ki se razvijajo in cvetijo, na drugi strani pa so portoroški ali blejski hoteli, ki bolj kot ne stopicajo na mestu.

Ni vseeno, komu prodati hotele

Boštjan Vasle novi guverner Banke Slovenije

Medij: Dnevnik Vojko FlegarAvtorji: Vojko Flegar Teme:  mali delničarji, Luka Koper  Datum: Četrtek, 20. december 2018 Stran: 14

 

Najmanjši skupni imenovalec mislite, da je dovolj visoka, je ameriški predsednik DonaNd Trump pred dobrim letom po poročanju dnevnika Washington Post spraševal svoje ekonomske svetovalce. Iskal, pravzaprav terjal je potrditev svojega mnenja, da pet čevljev in trije palci oziroma sto šestdeset centimetrov ni zadostna telesna višina za osebo na najvišjem položaju v ameriški centralni banki (Fed). Teh pet čevljev in trije palci so bili očitno bolj ali manj vse, kar seje Trumpu posrečilo artikulirati kot »argument« proti ponovnemu imenovanju Janet Yellen, po mnenju mnogih strokovno najbolj podkovane in hkrati (glede na politiko centralne banke in razcvet ameriškega gospodarstva po letu 2014) ene najuspešnejših oseb na guvernerskem položaju v zgodovini Feda. Trump, ki je prepričan, da mu »lastno drobovje pove več kot možgani kogar koli drugega«, kajpak ni tako neumen, da ne bi vedel, da med sposobnostjo za vodenje najvišje denarne oblasti v državi in telesno višino guvernerja ali guvernerke ni nikakršne povezave. A če je to vendarle mislil (ko gre zanj, je pač težko biti gotov o čemer koli), seje medtem že moral sprijazniti z dejstvom, da te povezave ni. Kajti Jerome Powell, kar nekaj palcev višji guverner, ki ga je sam predlagal, seje Trumpu medtem zameril še bolj kot Yellenova, kadrovska dediščina tako neljubega mu Baracka Obame. Kajti Powell doslej ni naredil nič, česar ne bi tudi Janet Yellen, namreč postopno dvigoval obrestne mere. Trump je, kajne, skrajnost in njegova »merila«, ko gre za guvernersko funkcijo (in skoraj vse drugo v politiki), so pač edinstvena. A res?

 

Vas med dolgim postopkom predlaganja in imenovanja novega guvernerja Banke Slovenije res ni nič spomnilo na čudaško Trumpovo pretvezo s telesno višino? Še več, a nismo nekaj podobnega ob imenovanju guvernerja imeli priložnost spremljati že leta 2006/2007? Da ne omenjamo številnih drugih kadrovskih postopkov, ko so (bila) v ospredju in odločilna »alternativna dejstva«. Najbrž zato ne more biti posebej presenetljivo, da sta oba zadnja guvernerja centralne banke za seboj pustila močno dvomljivo dediščino.

Dividendno mikavne delnice

Medij: Večer - Premoženje (Priloga Premoženje)   Avtorji: Damijan Toplak Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 12. december 2018 Stran: 6

Dividendno mikavne delnice V prvi kotaciji Ljubljanske borze, z izjemo Intereurope in Mercatorja, ni družbe, ki bi svojim delničarjem prinašala manj kot petodstotni bruto dividendni donos Za nekaj več vznemirjenja in dogajanja na Ljubljanski borzi je z novembrsko kotacijo poskrbela delnica NLB, Od javne prodaje je delnica na borznem parketu z 51,5 evra odskočila vse do 60 evrov, za zdaj pa še ni zdrsnila pod ceno, s strani državnega SDH določeno v postopku javne prodaje delnic. No, okrog desetino vrednosti so v novembru in začetku decembra pridobile tudi delnice preostalih dveh finančnih institucij, ki kotirajo v prvi kotaciji Ljubljanske borze, torej Zavarovalnice Triglav in Save Re. Po objavi dobrega tričetrtletnega poslovanja so tudi delnice Krke in Petrola pridobile nekaj odstotkov vrednosti. 

 

RAJE NA BORZO KOT V BITCOINE 

 

Vse delnice prve kotacije (z izjemo Intereurope in Mercatorja, ki zadnja leta dividend ne izplačujeta) imajo praviloma pet- in večodstotne bruto dividendne donose, kar je precej več, kot prejmemo pri bančnih depozitih. Fizične osebe od prejetih dividend plačajo 25-odstotni davek. Že zaradi tega je lahko privlačen nakup slovenskih delnic. Pa tudi zaradi prevzemnih špekulacij, kar je recimo v zadnjih letih skoraj podeseterilo vrednost delnice koprskega logista Intereuropa.

Država išče način za ustavitev Miodraga Kostiča

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 05. december 2018 Stran: 9

 

Turizem srbski poslovnež vznemiril politiko - Portoroške hotele hočejo ohraniti v državnih rokah

 

Ljubljana - Potem ko je srbski poslovnež Miodrag Kostič na področju hotelskih zmogljivosti z našo državo odprl kar tri fronte, država po naših informacijah pripravlja ukrepe za ohranitev Istrabenza Turizma in Hotelov Bernardin v svojih rokah. A scenarijev na njeni strani je več. Maja Grgič Spomnimo: Kostič si že nekaj časa prizadeva pridobiti šest portoroških hotelov Istrabenza Turizma, ki ga prodaja Istrabenz, katerega največja upnica je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Kostič je že oddal nezavezujočo ponudbo za Istrabenzove hotele, to so prav tako vsak zase storili državni lastniki: Sava, Slovenski državni holding (SDH) in Kapitalska družba (Kad) z Modro zavarovalnico. Državna turistična strategija namreč predvideva ohranitev te družbe in sedmih drugih pod državnim vplivom.

 

Ustavitev prodaje?

 

Hkrati je Kostič kljub prevzemni ponudbi Save prek Gorenjske banke in z dodatnim nakupom delnic ohranil več kot desetino vpliva v Hotelih Bernardin in s tem Savi onemogočil iztisnitev malih delničarjev. Poleg tega je koalicijo vznemirila neuradna informacija, da Kostič menda poskuša od sklada York kupiti tudi delež oziroma terjatve do Save in tako dobiti vpliv tudi v tej družbi, ki ima v lasti 14 hotelov.

 

Neuradno je mogoče izvedeti, da na gospodarskem in finančnem ministrstvu iščejo pravno vzdržen način, da bi vlada kot skupščina DUTB sprejela sklep, s katerim bi ustavila prodajo Istrabenza Turizma. Temu naj bi sledil odkup portoroških hotelov, kako natančno naj bi ta potekal, pa še ni dogovorjeno. Po enem scenariju bi to lahko izpeljali prek SDH ali prek Save, za kar pa bi država morala eno ali drugo družbo dokapitalizirati. Posel se ocenjuje na 60 do 80 milijonov evrov, za kar pa v proračunu ni predvidenih sredstev. V primeru Save bi to lahko bilo manj, če bi k temu pritegnili tudi sklad York, manj bi bilo tudi zadreg zaradi morebitnih očitkov o državni pomoči.

 

Po drugem scenariju bi portoroške hotele lahko kupila Kad in Modra zavarovalnica, ki sta pred kratkim od Bernardina že odkupila resort San Simon. Ta možnost je vsaj finančno manj zapletena, saj imata omenjeni družbi prosta denarna sredstva, s katerimi na trgu iščeta naložbene priložnosti in si za nakup Istrabenza Turizma prav tako prizadevata. To sicer ne bi bilo povsem v skladu s turistično strategijo, ki konsolidacijo državnih turističnih družb predvideva pod okriljem SDH, še vedno pa bi bilo mogoče enotno upravljanje hotelskih zmogljivosti.

Slovenija zaradi bančnih izbrisov na tapeti ESČP - Evropskega sodišča za človekove pravice

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 07. november 2018 Stran: 3

Sanacija bank

Evropsko sodišče za človekove pravice začelo postopek proti naši državi Ljubljana - Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je uvedlo postopek proti Sloveniji zaradi več vprašanj, povezanih z zagotavljanjem pravnih sredstev za razlaščene male delničarje in imetnike podrejenih obveznic treh saniranih bank. Sloveniji je na prvi stopnji postavilo več vprašanj, na katera mora naša vlada odgovoriti do 15. februarja prihodnje leto.

ESČP je združil osem zadev razlaščenih vlagateljev NLB, Nove KBM in Banke Celje, kjer se, kot ugotavlja sodišče, tožniki pritožujejo zaradi nezmožnosti pravnih sredstev v primeru izrednih ukrepov, ki so privedli do izbrisov delnic in podrejenih obveznic.

Evropsko sodišče Slovenijo sprašuje, ali so bila izčrpana vsa domača pravna sredstva in ali so bili tožniki zaradi nesprejetja zakonodaje, ki bi odpravila neustavnost, prikrajšani za možnost vložitve odškodninskih tožb. In še, ali so bile z izrednimi ukrepi Banke Slovenije kršene pravice tožnikov. Vlado je ESČP tudi zaprosilo, da se opredeli do morebitne sporazumne poravnave s tožniki in da glede tega predlaga možne rešitve.

Kunič za izplačilo odškodnin

»Začetek postopka na ESČP bi moral spodbuditi resne aktivnosti Slovenije za izplačilo odškodnin razlaščencem, saj to dokazuje utemeljenost naših dosedanjih zatrjevanj o nezakonitosti izvedenih postopkov razlastitve,« je dejal odvetnik nekaterih tožnikov Miha Kunič. Ustavno sodišče je že oktobra 2016 odločilo, da določbe zakona o bančništvu, ki so bile podlaga za izbris kapitala in podrejenih obveznosti bank ob sanaciji bank leta 2013 in 2104, niso v neskladju z ustavo, razen člena, ki razlaščenim vlagateljem ni omogočil pravice do učinkovitega sodnega varstva. Zakonodajalec bi moral to neustavnost v šestih mesecih odpraviti, a ne prejšnja ne sedanja vlada še nista sprejeli zakona, ki naj bi omogočil vložitev odškodninskih tožb.

Kotnik: Slovenije nič ne izuči

Med osmimi tožniki na ESČP je tudi razlaščeni vlagatelj Tadej Kotnik. »Da je bil izbris upnikov slovenskih bank izrazito in večplastno protipraven, je jasno že ves čas, toda v Sloveniji so večino pravnih sporov, ki so drugod razlaščencem na voljo za dokazovanje takšnih protipravnosti, prepovedali. Ustavno sodišče je oktobra 2016 odločilo, da izbrisani upniki nimajo ne pravice ne do upravnega ne do registrskega ne do ničnostnega spora, ampak jim mora zadoščati odškodninski, ki jim mora biti omogočen najpozneje maja 2017. Zdaj smo novembra 2018 in še ni omogočen, zaradi vseh naštetih omejevanj in zavlačevanj pa je te razlastitve začelo obravnavati najvišje sodišče v EU. To je Sloveniji glede izbrisov dalo že kar nekaj lekcij, a se zdi, da nič ne zaleže,« je dejal Kotnik.

MDS opozarja na dveletno zamudo

Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je ob odločitvi ESČP na vlado, poslance in pristojna ministrstva spet naslovilo poziv, naj takoj pristopijo k takojšnjem sprejetju zakona, ki bo uredil učinkovito sodno varstvo nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti (obvezničarjev in delničarjev) skladno z odločbo ustavnega sodišča.

Opozorili so, da izvedba te odločbe zamuja že skoraj dve leti. »S temi popravki morajo zagotoviti učinkovita pravna sredstva izbrisanim vlagateljem in omogočiti nemoten dostop do vse relevantne dokumentacije, ki je na žalost večinoma še vedno tajna.

Nespoštovanje odločitve ustavnega sodišča kaže na nedopustno pravno ignoranco izvršne in zakonodajne veje oblasti in ni v ponos Republiki Sloveniji,« opozarjajo v tem društvu.

Le z denarjem, ki ga lahko pogrešate

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Srečko Klapš  Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 7. november 2018 Stran: 2

Zanimanja med malimi delničarji praktično ni, kar je verjetno posledica dveh dilem.

Prva je povezana z izbrisom obveznic in delnic NLB v letu 2013, saj v primeru IPO NLB država ni dala jamstva za poplačilo izbrisanih vlagateljev za nazaj, kot je to storila v primeru prodaje Nove KBM ameriškemu skladu Apollo in Evropski banki za obnovo in razvoj. Novi delničarji NLB tako že v startu prevzemajo potencialno tveganje za poplačilo 250 do 300 milijonov evrov in tega bi se morali zavedati.

Druga dilema pa je, da bo lastništvo razpršeno, država pa bo še vedno največja lastnica (25 odstotkov ali 50 odstotkov, odvisno, koliko bo prodala v tem krogu), ki ji je banka pred privatizacijo izplačala 270 milijonov zadržanih dobičkov, zato je vprašanje, ali bo donos, ki ga obljublja v prospektu ob nizkih obrestnih prihodkih, zmožna izpolniti.

Torej, če kdo kupuje delnice NLB, naj to počne izključno iz prihrankov in denarja, ki ga lahko teoretično tudi pogreša.

Kar pa se tiče izbrisanih delničarjev in obvezničarjev NLB, Nove KBM, Banke Celje, Abanke, Probanke in Factor banke, pa država za zdaj še ni našla posluha v smeri poravnave. Še več, vlada in državni zbor že skoraj dve leti zamujata z zakonom, ki bi uredil učinkovito sodno varstvo bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti (obvezničarjev in delničarjev) po odločbi ustavnega sodišča. S temi popravki morajo zagotoviti učinkovita pravna sredstva izbrisanim vlagateljem in omogočiti nemoten dostop do dokumentacije, ki je na žalost po večini še vedno tajna.

Ta trenutek je edina svetla točka informacija, da je Banka Slovenije prejšnji teden umaknila zahtevo za zadržanje zakona na ustavnem sodišču in s tem končno dovolila računskemu sodišču revidiranje Banke Slovenije, s čimer bi lahko prvič dobili tudi neodvisen strokovni vpogled v procese, ki so vodili v izbrise leta 2013 in 2014.”

 

Za državljane naprodaj še danes

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Timotej Milanov, (STA), Urban Červek, Srečko Klapš, (D. R.)Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 7. november 2018 Stran: 2

PRODAJA NLB IN BANČNA SANACIJA 

Za državljane naprodaj še danes V Podravju in Pomurju malo zanimanja za nakup delnic NLB. Fizične osebe lahko te kupijo še danes do 13. ure. Medtem je Evropsko sodišče za človekove pravice uvedlo postopek proti Sloveniji zaradi pravnega varstva izbrisanih malih delničarjev in obvezničarjev.

Kolikšen delež bo država preko Slovenskega državnega holdinga (SDH) prodala zasebnim vlagateljem, še ni znano, razpon znaša od 50 do 75 odstotkov deleža banke. Tudi cena delnice še ni določena. SDH je določil le razpon cene med 51,50 in 66 evri, točna cena bo določena po zaključku postopka, ko bo znano, kakšno je zanimanje za nakup. Fizične osebe morajo kupiti vsaj deset delnic, zanje pa vnaprej plačati po 66 evrov. Če bo cena nižja, bodo del denarja dobili nazaj. Končna cena delnice banke bo znana konec tega tedna, v sredini prihodnjega tedna naj bi delnice začele kotirati na Ljubljanski in Londonski borzi. Vsi posamezniki, ki bodo želeli vpisati delnice NLB, bodo morali najprej na banki odpreti trgovalni račun, za kar pa banka ne bo zaračunala stroškov.

Včeraj odgovorov na vprašanja o dosedanjem zanimanju malih delničarjev za delnice NLB, ki jim je namenjena desetina izdaje, iz NLB nismo dobili, saj do četrtka, ko se zaključi prodajni postopek, ne komentirajo poteka prodaje.

V Mariboru in Murski Soboti ni bilo gneče

Zanimanje za nakup delnic NLB smo pred mariborsko poslovalnico NLB, kjer so nam vljudno pojasnili, da informacij o prodaji delnic NLB ne dajejo in da na morebitne kupce ne moremo prežati v poslovalnici, včeraj preverili trikrat, a na kupca delnic nismo naleteli.

Murskosoboška poslovalnica Nove Ljubljanske banke je po obsegu poslovanja tretja najpomembnejša v celotni mreži banke, saj jo obiskuje več kot 20 tisoč komitentov NLB. V poslovalnici podatkov o zanimanju Pomurcev za nakup delnic NLB ne dajejo, v času našega obiska pred okenci, pri katerih so se interesenti lahko pozanimali o nakupu delnic, ni bilo večje gneče, so jih pa po neuradnih informacijah v večjem številu obiskovali v zgodnjih dopoldanskih urah. Gospa iz okolice Murske Sobote nam je s katalogom v rokah povedala, da se z možem zanimata za nakup delnic, vendar bosta zadevo še preučila do zadnjega dne, ko bosta sprejela končno odločitev. Druga gospa, s katero smo govorili ob odhodu iz poslovalnice, pa je povedala, da se je zanimala za nakup, a se naposled zanj ni odločila, kot pravi, predvsem zaradi negativne izkušnje pri nakupu delnic NKBM. 

Spomnimo, da država NLB prodaja zaradi zavez Evropski komisiji ob reševanju bank leta 2013, ko jih je država v spornem postopku razlastitve dotedanjih delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic dokapitalizirala s proračunskim denarjem. V NLB, Novo KBM in Abanko je vložila 2,8 milijarde evrov, še okoli 800 milijonov je poniknilo davkoplačevalskega denarja v Factor banki in Probanki. Takrat je vlada Alenke Bratušek komisiji obljubila, da bo banko prodala. Sprva se je rok iztekel leta 2017, a je vlada Mira Cerarja dosegla njegovo podaljšanje do konca tega leta.

Več kot sto tisoč razlaščenih delničarjev in okoli dva tisoč imetnikov podrejenih obveznic bank je takrat država po nareku Evropske komisije in na podlagi sumljivih črnih bančnih scenarijev, ki se nikoli niso uresničili, izbrisala. Še več, izkazalo se je, da so banke kar naenkrat prekapitalizirane in dobičkonosne tudi zaradi zniževanja rezervacij za te scenarije.

So vlagateljem kršene človekove pravice?

Konec oktobra je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) uvedlo postopek proti Sloveniji in vzelo pod drobnogled več vprašanj, povezanih z zagotavljanjem pravnih sredstev za male delničarje in imetnike podrejenih obveznic, katerih premoženje je bilo izbrisano v sanaciji bank konec leta 2013, je za STA potrdil odvetnik Miha Kunič.

V postopku je združenih osem primerov, ki naslavljajo širok spekter vprašanj, povezanih z zagotavljanjem ustreznih pravnih sredstev razlaščencem v izrednih ukrepih, ki jih je ob sanaciji bank izrekla Banka Slovenije. Kot je pojasnil Kunič, ki zastopa enega od tožnikov proti Sloveniji, postopek ne naslavlja samo pravnih sredstev iz zakona, ki bo na podlagi sodbe ustavnega sodišča zagotovil učinkovito sodno varstvo po izbrisih v podržavljenih bankah, ampak tudi vprašanja pravice do spora pred registrskimi sodišči in do upravnega spora glede ukrepov Banke Slovenije, do katerih so trenutno upravičene le banke. Sklep ESČP o uvedbi postopka proti Sloveniji je Kunič dobil v ponedeljek, na njem pa je datum 25. oktober.

Kot je znano, je ustavno sodišče oktobra 2016 odločilo, da določbe zakona o bančništvu, ki so bile podlaga za izbris kapitala in podrejenih obveznosti bank ob izrednih ukrepih Banke Slovenije konec leta 2013, niso v neskladju z ustavo, razen člena, ki nekdanjim imetnikom ni omogočil ustavno skladne uveljavitve pravice do sodnega varstva za vse morebitne že vložene in bodoče odškodninske tožbe proti Banki Slovenije. Ustavno sodišče je ob tem naložilo državnemu zboru, da mora do maja lani zakonodajo uskladiti tako, da bodo izbrisani imetniki kvalificiranih obveznosti v bankah upravičeni do učinkovitega sodnega varstva, a se to vse do danes ni zgodilo.

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.